Svetovalne storitve

Kje se izraz uporablja

• 41. člen ZPotK-2 – (informacije o kreditnem posredniku)

  … nobenega plačila od enega ali več dajalcev kreditov; - navedbo, ali kreditni posrednik izvaja svetovalne storitve iz 47. člena tega zakona; - morebitne stroške za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino, ali kadar to ni mogoče, …

• 47. člen ZPotK-2 – (izvajanje svetovalnih storitev)

  Svetovalne storitve potrošnikom lahko izvaja: - dajalec kredita, ki je kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo; - dajalec kredita, ki je kreditna …

• 48. člen ZPotK-2 – (predhodne informacije)

  … poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino izrecno seznani potrošnika, ali izvaja svetovalne storitve. (2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki izvaja svetovalne storitve, potrošnika pred začetkom izvajanja svetovalnih storite …

• 49. člen ZPotK-2 – (priporočilo potrošniku)

  (1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvajanju svetovalnih storitev ravna v najboljšem interesu potrošnika, ter si pridobi potrebne informacije o osebnem in finančnem položaju potrošnika, njegovih željah in ciljih, da lahko potroš …

• 50. člen ZPotK-2 – (uporaba izrazov »neodvisno svetovanje« in »neodvisni svetovalec«)

  Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki izvaja svetovalne storitve, lahko uporablja izraza »neodvisno svetovanje« in »ne odvisni svetovalec« ali izraze, ki imajo enak ali zelo podoben pomen, če: - upošteva več kot polovico kreditnih pogo …

• 59. člen ZPotK-2 – (obveznosti dajalca kredita)

  … kredita pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi kreditov za nepremičnino, pri izvajanju svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, pomožnih storitev, kadar sklepanje kreditne pogodbe za nep …

• 60. člen ZPotK-2 – (politika prejemkov osebja dajalca kredita)

  … posredniku. (3) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki izvaja svetovalne storitve, dodatno upošteva, da struktura prejemkov ne vpliva na osebje na način, da ne bi ravnalo v najboljšem interesu potrošnika, …

• 63. člen ZPotK-2 – (izdaja in podaljšanje dovoljenja kreditnemu posredniku)

  … posrednik pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev. (2) Banka Slovenije izda ali podaljša dovoljenje za posre …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi