Potrošnik
Izraz je opredeljen v 6 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti
vsaka fizična oseba, ki uporablja ali zaprosi za javno komunikacijsko storitev za namene, ki ne spadajo v njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnost
vsaka fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti
fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti
fizično osebo, ki pridobiva ali uporablja storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti
fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago, storitve in digitalno vsebino za namene zunaj njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti
Kje se izraz uporablja
- 1. člen ZPotK-2 – (predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namene, ki jih določa ta zakon. (2) S tem zakonom se v p …
- 3. člen ZPotK-2 – (izjeme od uporabe zakona)
… (najemnika); 2. kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, ki določa odplačilo kredita v enem mesecu; 3. kreditno pogodbo, ki določa odplačilo kredita v obrokih ali z enkratnim plačilom, obak …
- 4. člen ZPotK-2 – (omejena uporaba)
(1) Za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, pri kateri mora potrošnik kredit odplačati v treh mesecih ali kadar koli na zahtevo dajalca kredita, ter pri reprogramiranju te pogodbe se upo …
- 5. člen ZPotK-2 – (temeljna načela in skupne določbe)
(1) Pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi potrošniških kreditnih pogodb ali pomožnih storitev, kadar sklepanje potrošniške kreditne pogodbe vključuje pomožne storitve, ter pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh pogodb …
- 6. člen ZPotK-2 – (vsebina oglasnih sporočil)
… zvezi s kreditno pogodbo morajo biti jasna in nezavajajoča ter ne smejo biti nepoštena in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali stroški kredita. Vse informacije v oglasnih sporočilih morajo biti lahko …
- 7. člen ZPotK-2 – (predhodne informacije)
(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi predhodne informacije o kreditni pogodbi, na podlagi katerih potrošn …
- 8. člen ZPotK-2 – (izjeme zagotavljanja predhodnih informacij)
… nastopa kot kreditni posrednik v pomožni funkciji. V tem primeru dajalec kredita zagotovi, da potrošnik prejme predhodne informacije v skladu s 7. členom tega zakona.
- 9. člen ZPotK-2 – (zagotavljanje informacij poroku)
Kadar porok kot fizična oseba prevzame odgovornost za izpolnitev obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe, dajalec kredita ali kreditni posrednik poroku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kredi …
Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2
- VSL Sodba I Cp 1707/2024Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025
Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.
- VSL Sodba II Cp 1282/2022Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
- VSL Sodba I Cp 1389/2021Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.