Kreditni posrednik

Kje se izraz uporablja

• 3. člen ZPotK-2 – (izjeme od uporabe zakona)

  … ta ali druga pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na zakupnika (najemnika); 2. kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, ki določa odplačilo kredita v enem mesecu; 3. kreditno pog …

• 5. člen ZPotK-2 – (temeljna načela in skupne določbe)

  (1) Pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi potrošniških kreditnih pogodb ali pomožnih storitev, kadar sklepanje potrošniške kreditne pogodbe vključuje pomožne storitve, ter pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh pogodb …

• 7. člen ZPotK-2 – (predhodne informacije)

  (1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi predhodne informacije o kreditni pogodbi, na podlagi katerih potrošn …

• 8. člen ZPotK-2 – (izjeme zagotavljanja predhodnih informacij)

  Določbe 7. člena tega zakona se ne uporabljajo za ponudnika blaga ali storitev, ki nastopa kot kreditni posrednik v pomožni funkciji. V tem primeru dajalec kredita zagotovi, da potrošnik prejme predhodne informacije v skladu s 7. členom teg …

• 9. člen ZPotK-2 – (zagotavljanje informacij poroku)

  Kadar porok kot fizična oseba prevzame odgovornost za izpolnitev obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe, dajalec kredita ali kreditni posrednik poroku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kredi …

• 12. člen ZPotK-2 – (obvezna vsebina kreditne pogodbe)

  (1) Kreditna pogodba mora biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Vse pogodbene stranke prejmejo izvod sklenjene kreditne pogodbe brezplačno. (2) Kreditna pogodba mora vsebovati naslednje informacije: 1. vrsto p …

• 14. člen ZPotK-2 – (indeksi ali referenčne obrestne mere, spremembe kreditne obrestne mere in stroškov)

  (1) Vrednosti indeksov ali referenčnih obrestnih mer, ki jih dajalec kredita uporablja za izračun kreditne obrestne mere, morajo biti jasne, dostopne, objektivne in preverljive za dajalca kredita, kreditnega posrednika, potrošnika in nadzor …

• 17. člen ZPotK-2 – (odstop potrošnika zaradi kršitve zakona)

  (1) Če kreditna pogodba ni sklenjena v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 12. člena, prvim odstavkom 15. člena, 51. členom ali sedmim odstavkom 52. člena tega zakona, lahko potrošnik z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi