Srečanje
Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki prihaja iz nasprotne smeri
bilateralni sestanek predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika državnega sveta in predstavnikov vlade s predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ali v tujini in udeležba na mednarodnih konferencah v Republiki Sloveniji ali v tujini. Srečanja so državna, uradna, delovna in neuradna
Kje se izraz uporablja
- 55. člen ZPrCP – (srečanje)
(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani zadostno bočno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali us …
- 58. člen ZPrCP – (prednost na križišču)
… nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno in so na istem prednostnem nivoju (pravilo srečanja). (3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi …
- 3. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (sodelovanje, obveščanje in usklajevanje znotraj vlade oziroma med ministrstvi in vladnimi službami)
(1) Ministrstva in vladne službe, ki načrtujejo srečanja, so dolžne posredovati predloge izhodišč za srečanja v potrditev vladi. (2) Ministrstva in vladne službe, ki načrtujejo srečanja, na katerih se obravnavajo vprašanja, ki sodijo v delo …
- 4. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (sodelovanje, obveščanje in usklajevanje vlade s predsednikom republike)
(1) Vlada na predlog MZZ za načrtovana srečanja sprejme informacijo za predsednika republike in jo pošlje predsedniku republike. (2) O pomembnih mednarodnih dejavnostih predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in …
- 5. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (sodelovanje, obveščanje in usklajevanje MZZ z državnim zborom)
… MZZ zaprosi državni zbor, da pošlje MZZ do 10. decembra v tekočem letu program predvidenih srečanj predsednika državnega zbora za naslednje leto.
- 6. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (sodelovanje, obveščanje in usklajevanje MZZ z državnim svetom)
… MZZ zaprosi državni svet, da pošlje MZZ do 10. decembra v tekočem letu program predvidenih srečanj predsednika državnega sveta za naslednje leto.
- 7. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (sodelovanje, obveščanje in usklajevanje MZZ s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi)
Samoupravne lokalne skupnosti, ki načrtujejo srečanja s predstavniki drugih držav ali važnejša srečanja samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se nanašajo na čezmejne stike ali na zunanje zadeve Republike Slovenije in sodijo v delovno področje …
- 8. člen Uredba o sodelovanju, obveščanju in usklajevanju na področju zunanjih zadev in mednarodnih odnosov – (enotni program predvidenih srečanj)
(1) Na podlagi predloženih programov MZZ pripravi enotni program predvidenih srečanj in ga do 18. decembra v tekočem letu predloži vladi. Vlada sprejme enotni program predvidenih srečanj do konca tekočega leta za naslednje leto. (2) Vlada l …
Sodna praksa k 3. člen ZPrCP
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- UPRS Sodba I U 1627/2024-8Upravno sodišče RS · 30. 10. 2024
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis. Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
- VSC Sodba in sklep Cp 144/2024Višje sodišče v Celju · 21. 8. 2024
Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi utemeljenosti pritožnikove graje, da Splošni pogoji tožene stranke pojma prometne nesreče, torej nesreče, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče vozilo in je v njem najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda, ne omejujejo zgolj na javno cesto ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, temveč jo širijo na katerokoli površino (javno ali zasebno), kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Ugotovljene in pritožbeno neizpodbijane dejanske okoliščine izpodbijane sodbe pojmu prometna nesreča v konkretnem primeru ustrezajo, zato je v skladu z zavarovalno pogodbo pritožbeno sodišče drugače od prvostopnega sodišča zaključilo, da je zavarovalno kritje podano, upoštevaje tudi, da je gozdna cesta grajena gozdna prometnica.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.