Razumen čas

Kje se izraz uporablja

• 14. člen ZPacP – (spoštovanje pacientovega časa)

  … javne zdravstvene službe poskrbi za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo organizira tako, da se pacientu zagotovi čim hitrejša zdravstvena obravnava. Izvajalec zdravstvene dejavnosti pacienta obravnava …

• 14.b člen ZPacP – (stopnja nujnosti in uvrščanje na čakalni seznam)

  … nujnosti se določi v skladu z največjo zdravstveno koristjo pacienta, pri čemer se upošteva razumen čas. (3) Stopnjo nujnosti določi zdravnik, ki pacienta napoti na zdravstveno storitev, na podlagi uveljavljenih sodobnih medicinskih smerni …

• 20. člen ZPacP – (obveščenost pacienta in pojasnilna dolžnost)

  … zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinsk …

• 24. člen ZPacP – (splošne informacije in informacije ob odpustu)

  (1) Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pacientu na njemu razumljiv način pojasniti organizacijske vidike zdravljenja. Pacienta morajo seznaniti tudi s posebnostmi dostopa do storitev, kot so čakalne dobe, čakalni časi in čakalni seznam …

• 27. člen ZPacP – (privolitveni obrazec)

  … zdravstveno obravnavo izvede, -        privolitveno in zavrnitveno izjavo ter izjavo o prejemu in razumevanju pojasnil iz 20. člena tega zakona ter izjavo o preklicu iz 31. člena tega zakona, -        osebno ime in ZZZS številko zavarovane …

• 29. člen ZPacP – (medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava brez privolitve pacienta)

  … zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval, -        privolitve oseb iz prejšnje alineje v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti in -        bo medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava pacientu v največjo zdravstveno korist.

• 35. člen ZPacP – (otroci)

  … posvetuje s starši oziroma skrbnikom. (3) O privolitvi iz tega člena odločata starša praviloma sporazumno. (4) Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne …

• 72. člen ZPacP – (postopek mediacije)

  … podpori mediatorja in ob upoštevanju interesov vseh udeležencev rešiti spor in doseči sporazum. (2) Sporazum mora biti jasen in določen ter ne sme biti v škodo javne koristi, javne morale ali pravne koristi drugih. Sporazum je sklenjen, ko …

Sodna praksa k 2. člen ZPacP

• VSL Sklep IV Cp 1867/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 3. 2. 2023

  B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.

• VDSS Sodba Psp 224/2022

  Višje delovno in socialno sodišče · 14. 9. 2022

  Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.

• VSRS Sodba VIII Ips 59/2021

  Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2022

  Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki. Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko. Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji na

Sorodni izrazi