Prireditvena proga

Kje se izraz uporablja

• 12.a člen ZJZ – (prireditve, na katerih je obvezno vzdrževanje reda z varnostniki)

  … odstavka oziroma društvo ali druga organizacija iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena prireditve organizira kot svojo redno dejavnost s tem, da nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, mora na prireditvah zago …

• 14. člen ZJZ – (vloga)

  V prijavi shoda oziroma prireditve in v vlogi, s katero se zaprosi za dovoljenje, je potrebno navesti: -       podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če mu EMŠO ni določen, državlja …

• 16.c člen ZJZ – (vsebina dovoljenja)

  … predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi: -       podatke o organizatorju shoda oziroma prireditve (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, oziroma firma in sedež), -       podatek o kraju, času in trajanju shoda oziroma …

• 21.c člen ZJZ – (spremstvo na prireditveni progi)

  Organizator prireditve na javni cesti mora zagotoviti, da na prireditveni progi reditelji in spremljevalno osebje spremljajo udeležence prireditve z vozili, označenimi s posebnim znakom, ki ga določi organizator prireditve in ki označuje, d …

• 22. člen ZJZ – (odgovornost vodje)

  Za pravilen potek shoda oziroma prireditve ter za red je odgovoren vodja. Vodja skrbi, da poteka shod oziroma prireditev v skladu z napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v izdanem dovoljenju. Vodja j …

• 38. člen ZJZ

  … sposobnosti za opravljanje nalog vodje (10. člen) ali ne določi osebe, ki ima odgovornosti vodje prireditve (tretji odstavek 12.a člena); 3.     organizator, ki ne zagotovi ukrepov določenih v drugem odstavku 12. člena tega zakona; 4. …

Sodna praksa k 4. člen ZJZ

• VSL Sodba I Cpg 487/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 4. 2024

  Začasne omejitve pravice do svobodne gospodarske pobude, do katere je prišlo v posledicah izvrševanja Odloka/174 oziroma njegovih posameznih določb, ki jih tožeča stranke označuje za protipravne, ni mogoče označiti za hudo oziroma najhujšo kršitev ustavnih določb ali temeljnih civilizacijskih standardov, posledično pa ravnanjem tožene stranke oziroma Vlade RS tudi ni mogoče pripisati kvalificirane protipravnosti v smislu 26. člena Ustave RS. Institut odškodninske odgovornosti države je izjemno sredstvo (t. i. ultima ratio), tovrsten zahtevek morebitnega oškodovanca pa mogoč samo, kadar ta nima in tudi ni imel na voljo drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode.

• VSL Sklep VII Kp 27131/2023

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 2. 2024

  Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.

• VSRS Sodba IV Ips 57/2022

  Vrhovno sodišče RS · 9. 2. 2023

  Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.

Sorodni izrazi