Osebje

Kje se izraz uporablja

• 60. člen ZPotK-2 – (politika prejemkov osebja dajalca kredita)

  (1) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja upošteva, da struktura prejemkov ne ovira osebja, da deluje na način iz 59. člena tega zakona. (2) Dajalec kredita upošteva obveznosti iz 59. člena tega zakona tudi pr …

• 61. člen ZPotK-2 – (znanje in usposobljenost osebja dajalca kredita)

  … prvega odstavka 59. člena tega zakona zagotavlja ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja, ki jo redno obnavlja vsaj na naslednjih področjih: - vrste kreditnih pogodb za nepremičnino in pomožnih storitev, ki se običajno ponujajo na …

• 62. člen ZPotK-2 – (obveznosti kreditnega posrednika)

  … pogodbe za nepremičnino. (3) Kreditni posrednik pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja zagotavlja, da je struktura prejemkov osebja v skladu s prvim in tretjim odstavkom 60. člena tega zakona. (4) Kreditni posrednik pri oprav …

• 63. člen ZPotK-2 – (izdaja in podaljšanje dovoljenja kreditnemu posredniku)

  … kreditni posrednik oziroma vložnik izpolnjuje pogoje glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu z 62. členom tega zakona; - kreditni posrednik oziroma vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične, …

• 67. člen ZPotK-2 – (izdaja dovoljenja dajalcu kredita)

  … vložnika, če: - dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje pogoje glede znanja in usposobljenosti osebja v skladu z 61. členom tega zakona; - dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične, in druge pogoje …

• 84. člen ZPotK-2 – (ukrepi nadzora in pregled poslovanja)

  … člena in četrtega odstavka 62. člena tega zakona glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja, ter kreditni posrednik tudi glede ustreznega znanja in usposobljenosti svojega poslovodstva. Dajalec kredita in kreditni posrednik inšpekto …

• 87. člen ZPotK-2 – (nadzor Banke Slovenije nad podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice v Republiki Sloveniji)

  … matične države članice, ki prenašajo zahteve Direktive 2014/17/EU v zvezi s politiko prejemkov osebja in da pristojni organ matične države članice sprejme ukrepe. (6) Če Banka Slovenije na podlagi dokazil ugotovi, da podružnica kreditnega …

• 97. člen ZPotK-2 – (najlažji prekrški)

  … 4. ne predloži dokazil o izpolnjevanju zahtev glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja oziroma poslovodstva v skladu s šestim odstavkom 84. člena tega zakona. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne ose …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi