Ocena kreditne sposobnosti

Kje se izraz uporablja

• 10. člen ZPotK-2 – (ocena kreditne sposobnosti potrošnika)

  (1) Dajalec kredita mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika. (2) Dajalec kredita oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih oz …

• 11. člen ZPotK-2 – (dostop do zbirke osebnih podatkov)

  … zadolženosti fizičnih oseb, je za namen pridobitve informacije o zadolženosti potrošnika in ocene kreditne sposobnosti potrošnika upravičen iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, s soglasjem potrošni …

• 42. člen ZPotK-2 – (ocena kreditne sposobnosti)

  (1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino izvede oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih potrošnika ter drugih finančnih in ekonomsk …

• 43. člen ZPotK-2 – (informacije in dokazila za izvedbo ocene kreditne sposobnosti)

  … podrobno določi informacije in neodvisna preverljiva dokazila, ki jih potrebuje za izvedbo ocene kreditne sposobnosti, ter rok, v katerem jih mora potrošnik predložiti. Zahteva po informacijah in dokazilih mora biti sorazmerna in vključeva …

• 44. člen ZPotK-2 – (zbiranje in obdelava podatkov iz zbirke osebnih podatkov)

  … ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, in za namene ocene kreditne sposobnosti potrošnika zbira in obdeluje podatke o zadolženosti potrošnika pod pogoji in na način, kot to določa zakon, ki ureja s …

• 52. člen ZPotK-2 – (kredit za nepremičnino v tuji valuti)

  … prejema dohodek ali ima sredstva, iz katerih se bo odplačeval kredit, in je navedena v zadnji oceni kreditne sposobnosti potrošnika, ki se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino, ali - države članice, v kateri je potrošnik imel stalno …

• 60. člen ZPotK-2 – (politika prejemkov osebja dajalca kredita)

  … Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki je pristojno za oceno kreditne sposobnosti potrošnika, upošteva tudi naslednja načela: - politika prejemkov osebja mora biti skladna s preudarnim in učinkovitim uprav …

• 61. člen ZPotK-2 – (znanje in usposobljenost osebja dajalca kredita)

  … delovanje zemljiške knjige; - nepremičninski in kreditni trg v Republiki Sloveniji; - postopek ocene kreditne sposobnosti potrošnika; - poslovna etika; - osnove osebnih financ. (2) Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljan …

Sodna praksa k 2. člen ZPotK-2

• VSL Sodba I Cp 1707/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 9. 10. 2025

  Stroški, ki se nanašajo na izvajanje elektronskih komunikacijskih (mobilnih) storitev po sklenjenih naročniških pogodbah, glede na sedanje tehnološko stanje družbe tudi po prepričanju pritožbenega sodišča spadajo med te osnovne stroške. Izpolnitelj, ki bi lahko ugotovil, da obveznost ne obstaja, če bi ravnal skrbno, še vedno lahko uveljavlja povračilni zahtevek.

• VSL Sodba II Cp 1282/2022

  Višje sodišče v Ljubljani · 16. 8. 2022

  Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.

• VSL Sodba I Cp 1389/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 14. 10. 2021

  Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ. Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis

Sorodni izrazi