Objekti v javni rabi
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
objekti v javni rabi skladno z opredelitvijo zakona, ki ureja graditev objektov
Kje se izraz uporablja
- 9. člen ZIMI – (uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi)
(1) Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi. (2) Prilagoditve obstoječih objektov v javni rabi, razen tistih, ki se rekonstruirajo v skladu s petim odstavkom tega člena (v nadaljeva …
- 29. člen ZIMI – (opravljanje razvojnih nalog)
… varstvo. (2) Analitične, strokovne in informacijske naloge glede uporabe in prilagoditve objektov v javni rabi ter dostopnosti do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, opravlja Urbanistični inštitut Republike Slovenije. (3) Naloge iz …
- 37.b člen ZIMI – (inšpekcijski zavezanec)
Inšpekcijski zavezanec je v skladu s tem poglavjem lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti.
- 37.c člen ZIMI – (inšpekcijski ukrep odprave nepravilnosti)
Če gradbeni inšpektor ugotovi, da inšpekcijski zavezanec objekta ali dela objekta v javni rabi ni prilagodil v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona, odredi prilagoditev objekta ali dela objekta v javni rabi v določenem roku.
- 37.č člen ZIMI – (prekrški zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi)
… prekršek pravna oseba, ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona ni prilagodila objekta ali dela objekta v javni rabi. (2) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posame …
- 38. člen ZIMI – (roki za primerno prilagoditev)
… je največ pet let od začetka veljavnosti tega zakona. (2) Primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi se zagotovi s tem, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire iz 9. člena tega zakona, ki jih mora investitor odpraviti o …
Sodna praksa k 3. člen ZIMI
- UPRS Sodba I U 504/2021-49Upravno sodišče RS · 18. 1. 2023
Nedvomno je, da morajo upoštevati dostopnost do informacijskih, komunikacijskih in drugih storitev tudi vsi zasebni mediji, torej so zavezanci tudi izdajatelji komercialnih televizijskih programov. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali sta stranki z interesom A. in B. dolžna zagotoviti popolno dostopnost do vseh svojih vsebin in programov v prilagojenih dodatnih tehnikah za dostopnost senzorno oviranim osebam, torej ali sta dolžna zagotoviti povsem enako dostopnost kot tistim uporabnikom, ki ne spadajo v to kategorijo. Po presoji sodišča je tožena stranka v tem delu pravilno ugotovila, da navedena subjekta nista kršila prepovedi diskriminacije po ZVarD. Obe stranki z interesom sta do določene mere dostopnost svojih storitev senzorno oviranim omogočila, ne pa v celoti. Vendar pa jim zaradi tega tudi po presoji sodišča ni mogoče očitati diskriminacije, če ustrezni predpisi, ki bi določali minimalne standarde, še niso bili sprejeti, kar pa ni njuna krivda, saj sprejetje takih predpisov tudi ni v njuni pristojnosti. Ugotovitev tožene stranke, da pri navedenih dveh ponudnikih storitev ne gre za diskriminacijo, je zato tudi po presoji sodišča pravilna.
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.