iuris

Nadzornik

Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost

proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, na podlagi zakona pristojen za pobiranje obveznih dajatev, vodenje evidenc, terjatev in obveznosti iz naslova obveznih dajatev, usklajevanje in poročanje ter izterjavo terjatev obveznih dajatev

Kje se izraz uporablja

  • 12. člen GZ-1 – (splošne zahteve za udeležence pri graditvi objektov)

    (1) Udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. (2) Dogovori o izvajanju storitev, ki jih investitor sklene z drugimi udeleženci iz prejšnjega odstavka, morajo biti sklenjeni v pisni obliki.

  • 15. člen GZ-1 – (naloge nadzornika)

    (1) Nadzornik je odgovoren za izvajanje nadzora nad gradnjo tako, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, preventivno delovanje in pravočasno preprečevanje napak. Če nadzornik glede na vrsto objekta in vrsto del ne razpolaga s s …

  • 17. člen GZ-1 – (naloge izvajalca)

    … ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav, 8.      pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje, 9.      investitorja in nadzornika opozori na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti projek …

  • 74. člen GZ-1 – (obveznost imenovanja nadzornika)

    (1) Imenovanje nadzornika je obvezno v primerih: -        gradnje, za katero se zahteva gradbeno dovoljenje, in -        rekonstrukcije iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona. (2) Ne glede na prejšnji odstavek imenovanje nadzornika ni ob …

  • 75. člen GZ-1 – (obveznost zakoličenja objekta)

    … storitev, njegov pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico in nadzornik ter vodja nadzora, s čimer jamčijo, da je zakoličenje objekta izvedeno skladno z gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za iz …

  • 76. člen GZ-1 – (prijava začetka gradnje)

    … izvedbo gradnje v celoti izpolnjene zahteve iz 25. člena tega zakona; -        podatki o nadzorniku ter osebno ime in identifikacijska številka vodje nadzora; -        (črtana) -        mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, …

  • 80. člen GZ-1 – (zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)

    … dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Če investitor v predpisanem roku ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, jo lahko vloži izvajalec, nadz …

  • 111. člen GZ-1 – (prekrški investitorja)

    … kadar je to predpisano (3. točka prvega odstavka 13. člena tega zakona), 8.      ne imenuje nadzornika v primerih gradnje iz prvega in drugega odstavka 74. člena tega zakona ali nadzornika ne imenuje v roku, določenem v tretjem ali četrtem …

Sodna praksa k 3. člen GZ-1

  • UPRS Sodba I U 509/2022-20
    Upravno sodišče RS · 30. 6. 2025

    V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode uporabljen kriterij lege, po katerem so bila določena posamezna, različno vrednotena območja, ustreza različnosti dejanskih stanj in razlikovanje ni arbitrarno. Osnovna komunalna opremljenost (vodovodno omrežje elektroenergetsko omrežje, ceste in kanalizacija pod pogojem, da niso dovoljene čistilne naprave), je pogoj za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče ne glede na lego oziroma območje. Komunalna opremljenost je po Zakonu o stavbnih zemljiščih in Dogovoru o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega (Uradni list SRS, št. 19/86) upoštevana kot posebno merilo, pri čemer sodišče sodi, da je lahko ta kriterij, glede na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode, ki se pri nezazidanih stavbnih zemljiščih komunalne opreme ne točkuje posebej, upoštevan pri legi nepremičnine v smislu dodatne komunalne opremljenosti.

  • UPRS Sodba III U 258/2024-50
    Upravno sodišče RS · 9. 5. 2025

    V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.

Vse odločbe (2) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.