Matična država članica

Kje se izraz uporablja

• 18. člen ZRev-2 – (položaj Agencije za javni nadzor nad revidiranjem)

  … med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države članice in države članice gostiteljice.

• 50. člen ZRev-2 – (izdaja dovoljenja zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem)

  … Revizijsko podjetje, ki želi izvajati obvezne revizije v Republiki Sloveniji, ki ni njegova matična država članica, se mora registrirati pri Agenciji. (7) Revizijsko podjetje lahko opravlja storitve dajanja zagotovil o trajnostnosti, če je …

• 157. člen ZRev-2 – (register revizijskih družb in revizijskih podjetij)

  (1) Register revizijskih družb v javnem delu vsebuje naslednje podatke: 1. firmo, sedež, matično številko in registracijsko številko; 2. pravno obliko; 3. podatke za kontakt z revizijsko družbo; 4. naslov vsakega urada v državi članici; 5. …

• 160.a člen ZRev-2 – (vpis revizijskih podjetij držav članic v register)

  … podjetja, če ugotovi, da je zadevno revizijsko podjetje registrirano pri pristojnem organu v matični državi članici. (2) Potrdilo, ki dokazuje registracijo revizijskega podjetja države članice, ne sme biti starejše od treh mesecev. (3) O v …

• 30. člen ZPotK-2 – (dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)

  … Republiki Sloveniji in pridobijo dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici; 3. delodajalci za kreditne pogodbe, s katerimi dodelijo kredit svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efekt …

• 47. člen ZPotK-2 – (izvajanje svetovalnih storitev)

  … Republiki Slovenije in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici; - dajalec kredita, ki je finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je …

• 58. člen ZPotK-2 – (dajalec kredita)

  … Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici; - fizična ali pravna oseba iz 3. ali 5. točke drugega odstavka 30. člena tega zakona; - finančna institucija, katere izkl …

• 63. člen ZPotK-2 – (izdaja in podaljšanje dovoljenja kreditnemu posredniku)

  … Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici ter finančna institucija iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki je pridobila dovoljenje za opravljanj …

Sodna praksa k 3. člen ZRev-2

• VSL Sodba I Cpg 253/2021

  Višje sodišče v Ljubljani · 8. 7. 2021

  Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna. Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila. Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov. Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nuj

• VSRS Sklep X Ips 365/2016

  Vrhovno sodišče RS · 1. 2. 2017

  Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

• UPRS sodba I U 1430/2015

  Upravno sodišče RS · 27. 9. 2016

  Subjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.

Sorodni izrazi