Kakovostni šport

Kje se izraz uporablja

• 3. člen ZŠpo-1 – (splošna načela delovanja v športu)

  … jezik in narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino; 2. vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju; 3. varstvo in krepitev moralnih in etičnih vrednot in izogibanje nepoštenemu doseganju rez …

• 4. člen ZŠpo-1 – (javni interes v športu)

  … program) in so namenjene zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja, in se uresničuje zlasti na področjih: 1. športnih programov iz …

• 5. člen ZŠpo-1 – (načini uresničevanja javnega interesa)

  … uresničujejo tudi posamezniki, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti ukvarjanja s športom in k razvoju solidarnega, humanega in enakopravnega športnega okolja.

• 6. člen ZŠpo-1 – (športni programi in izvajalci)

  … potrebami; 3. obštudijska športna dejavnost; 4. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 5. kakovostni šport; 6. vrhunski šport; 7. šport invalidov; 8. športna rekreacija; 9. šport starejših. (2) Izvajalc …

• 16. člen ZŠpo-1 – (način izbire programov in področij letnega programa športa)

  … znanstvenoraziskovalne dejavnosti: a) izvedljivost in gospodarnost projekta; b) razvojna kakovost; c) relevantnost in potencialni vpliv projekta; č) reference; - na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij: a) deficitarnost; b) do …

• 64. člen ZŠpo-1 – (merila za zaposlitev)

  … prednostne liste iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednja merila: 1. športna kakovost v skladu s kategorizacijo športnikov iz drugega odstavka 33. člena tega zakona; 2. prednost športne panoge v skladu s športnotekmovalnimi po …

Sodna praksa k 2. člen ZŠpo-1

• UPRS Sodba I U 1572/2020-10

  Upravno sodišče RS · 5. 1. 2023

  Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.

• UPRS Sodba I U 456/2020-24

  Upravno sodišče RS · 20. 12. 2021

  Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS je v postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov zagotovljena s tem, da lahko na javnem razpisu uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. V postopku dodeljevanja sredstev na podlagi javnih razpisov se torej načelo enakosti pred zakonom odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Tekmovanje je že po sami naravi stvari povezano z ugotavljanjem, kdo je boljši oziroma uspešnejši, torej z merjenjem rezultatov in njihovo primerjavo oziroma „rangiranjem“ ter selekcioniranjem. Evidenca pa je namenjena sistematičnemu spremljanju in vpisovanju podatkov. Glede na te okoliščine se že po sami naravi stvari športni programi, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, bistveno razlikujejo od športnih programov, ki ne sodijo na to področje in so torej namenjeni športni vzgoji in rekreaciji. Pri programih, ki sodijo na področje tekmovalnega športa, je torej podan stvaren in razumen razlog za drugačno urejanje kot pri programih, ki na

• UPRS Sodba I U 437/2020-49

  Upravno sodišče RS · 27. 5. 2021

  Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira. Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.

Sorodni izrazi