iuris

Država prosilka

Izraz je opredeljen v 3 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.

država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč

država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč

državo članico EU, ki izvršuje odredbo o odstranitvi tujca in prosi za tranzit preko tranzitnega letališča druge države članice

Kje se izraz uporablja

  • 155. člen ZDavP-2 – (ustavitev davčne izvršbe)

    … dolžnik, porok ali garant; 4.     predlagatelj izvršbe iz 146. člena tega zakona ali organ države prosilke v primerih iz četrtega dela tega zakona umakne zahtevo za izvršbo; 5.     je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen iz …

  • 214. člen ZDavP-2 – (obseg upravne pomoči)

    (1) Slovenski pristojni organ daje upravno pomoč v skladu z 213. členom tega zakona organu države prosilke na podlagi njegovega popolnega zaprosila za pomoč, ki se lahko nanaša samo na: 1.     pridobitev podatkov, pomembnih za izterjavo dav …

  • 216. člen ZDavP-2 – (pristojnost)

    … Ministrstvo za finance. (2) Urad za zvezo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) za stike z državami članicami EU je Generalni finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije. (3) Pristojni organ prejeta zaprosila za pomoč takoj pošlje …

  • 217. člen ZDavP-2 – (jezik)

    … se v skladu z 229. členom tega zakona zahteva vročitev, se lahko pošljejo v uradnem jeziku države prosilke.

  • 219. člen ZDavP-2 – (stroški)

    … na podlagi tega poglavja, krije dolžnik. (2) Pristojni organ ne more zahtevati od organa države prosilke, da krije stroške postopkov, katerih izvedbo je zaprosil v skladu s tem poglavjem. (3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pristojni …

  • 221. člen ZDavP-2 – (primeri, ko pristojni organ ni dolžan nuditi pomoči)

    … zaprosilo za pomoč nanaša na terjatve, starejše od petih let, šteto od datuma zapadlosti v državi prosilki do zaprosila za pomoč. Kadar se terjatev, na katero se nanaša zaprosilo za pomoč, v državi prosilki izpodbija, se šteje, da se začne …

  • 223. člen ZDavP-2 – (zaprosilo za pridobitev podatkov)

    (1) Na podlagi zaprosila organa države prosilke pristojni organ pridobi in organu države prosilke pošlje vse podatke, ki jih ta potrebuje za izterjavo terjatve. (2) Za zagotovitev podatkov v skladu z zaprosilom organa države prosilke davčni …

  • 223.b člen ZDavP-2 – (sodelovanje v postopku pobiranja davkov)

    (1) Na podlagi pisnega zaprosila organa države prosilke lahko pristojni organ dovoli uradnim osebam organa države prosilke, da so navzoče pri opravljanju nalog davčnega organa v Republiki Sloveniji ali da davčnemu organu pomagajo med sodnim …

Sodna praksa k 213.a člen ZDavP-2

  • UPRS Sodba IV U 148/2022-15
    Upravno sodišče RS · 20. 3. 2025

    Prvotni izvršilni naslov, ki je v madžarskem jeziku, ni izvršilni naslov v konkretni izvršilni zadevi, tega namreč predstavlja enotni izvršilni naslov, ki pa ga je tožnik prejel v slovenskem jeziku. Zoper enotni izvršilni naslov ni dovoljeno pravno sredstvo zoper izvršilni naslov.

  • UPRS Sodba I U 546/2023-16
    Upravno sodišče RS · 5. 2. 2025

    Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi. Terjatev, ki

  • UPRS Sodba II U 234/2020-14
    Upravno sodišče RS · 22. 2. 2023

    Iz določbe 151. člena ZDavP-2, ki določa sestavine sklepa o izvršbi, sicer res ne izhaja, da bi moral biti sestavina sklepa tudi izvršilni naslov oziroma odločba, ki se izvršuje, vendar se tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel zanesljivo seznaniti s podlago in predmetom izvršbe. Prvi korak izvršitve izterjave v okviru vzajemne pomoči je prav to, da zaprošeni organ naslovniku vroči vse akte in odločbe v zvezi s terjatvijo ali njeno izterjavo, ki jih izda država članica, v kateri ima sedež organ prosilec, v uradnem jeziku te države članice.

Vse odločbe (5) →

Sorodni izrazi

Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.