Družinski člani
Izraz je opredeljen v 11 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti
osebe v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena in osebe v zakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne, ter skrbniki ali skrbnice, posvojitelji ali posvojiteljice in posvojenci ali posvojenke. V tem zakonu se zunajzakonska skupnost in registrirana istospolna partnerska skupnost obravnavata smiselno enako kakor zakonska zveza
osebe, ki so kot družinski člani opredeljene v zakonu, ki določa preprečevanje nasilja v družini
člani družine, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja družinska razmerja
zakonec, zunajzakonski partner, otrok, drug otrok, ki ga je upravičenec pomoči dolžan preživljati, starš mladoletnega otroka, stari starš mladoletnega otroka in vnuk
družinski člani osebe z začasno zaščito, ki so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva in so člani družine, ki je obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo, in sicer: a) zakonec osebe z začasno zaščito, zunajzakonski partner ali partner iz druge oblike partnerske zveze, urejene z zakonom, pri čemer se v poligamni zvezi za družinskega člana šteje le ena oseba, in sicer tista, ki jo določi oseba z začasno zaščito, b) mladoletni otroci osebe z začasno zaščito ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, c) otrok osebe z začasno zaščito, rojen v Republiki Sloveniji, č) oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je odgovorna za osebo z začasno zaščito, če je oseba z začasno zaščito mladoletna in neporočena, d) mladoletni sorojenec osebe z začasno zaščito, če je neporočen, e) drug sorodnik osebe z začasno zaščito, če med njima obstoji življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo, kot jo ima družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost
ki jih policija varuje v skladu s to uredbo, so lahko zakonec ali izvenzakonski partner, partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, starši oziroma posvojitelji in otroci oziroma posvojenci varovane osebe
Osebe, katerih dohodki in prejemki se skupaj z dohodki davčnega zavezanca upoštevajo pri določitvi dohodkov po tem delu pravilnika
osebe, ki so v družinski zvezi z davčnim zavezancem in imajo premoženje
zakonce in zunajzakonske partnerje osebja, neporočene vzdrževane otroke osebja do 18. ali do 26. leta, če so vpisani kot redni študenti na višje- in visokošolske izobraževalne ustanove, ter neporočene vzdrževane otroke osebja, ki so telesno ali duševno prizadeti
zakonce in zunajzakonske partnerje osebja, neporočene vzdrževane otroke osebja do 18. ali do 26. leta, če so vpisani kot redni študenti na višje- in visokošolske izobraževalne ustanove, ter neporočene vzdrževane otroke osebja, ki so fizično ali duševno prizadeti
Kje se izraz uporablja
- 23. člen ZIntPK – (prijava korupcije in zaščita prijavitelja)
… Če so v zvezi s prijavo korupcije podani pogoji za zaščito prijavitelja oziroma njegovih družinskih članov po zakonu, ki ureja zaščito prič, lahko komisija poda Komisiji za zaščito ogroženih oseb predlog za njihovo vključitev v program zaš …
- 30. člen ZIntPK – (prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju)
… funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s položajem uradne osebe ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko uradna oseba ali njen družinski član v imenu organa, pri katerem dela, sprejme …
- 35. člen ZIntPK – (omejitve poslovanja in posledice kršitev)
… v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: - udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali - neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več …
- 44.b člen ZIntPK – (razširitev nadzora na druge osebe)
… postopkih iz prejšnjega člena izkaže sum, da zavezanec svoje premoženje prikriva s prenašanjem na družinske člane ali da te osebe od tretjih oseb neposredno pridobivajo enote premoženja, ki na kakršen koli način izvirajo iz funkcije ali de …
- 76. člen ZIntPK – (evidence podatkov in rok hranjenja)
… prijavitelja ali njegov psevdonim, odločitev o tem, ali je bila za zaščito prijavitelja in njegovih družinskih članov odrejena zaščita po zakonu, ki ureja zaščito prič) za namene izvajanja zaščite prijaviteljev koruptivnih ravnanj, spremlj …
- 90. člen ZIntPK – (začetek veljavnosti)
… opravljajo funkcijo, o nazivu, matični številki in sedežu subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona. 31. člen (1) Sporočanje podatk …
- 39. člen ZSDH-1 – (sestava nadzornega sveta SDH)
… učinkovitega komuniciranja in timskega dela. (2) Člani nadzornega sveta SDH, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo poveza …
- 46. člen ZSDH-1 – (uprava SDH)
… uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe. (6) Člani uprave SDH, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe, ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo pov …
Sodna praksa k 4. člen ZIntPK
- UPRS Sodba II U 359/2024-26Upravno sodišče RS · 28. 3. 2025
Funkcionarji in javni uslužbenci ravnajo v skladu z integriteto, če spoštujejo pravne predpise in temeljna etična načela, ki veljajo v družbi. S tem, ko pri opravljanju nalog ravnajo zakonito (načelo zakonitosti) in pošteno (etično) oziroma v skladu s pravno dopustnimi cilji, aktivno pripomorejo k udejanjanju vrednot pravne države, to pa v javnosti vzbuja zaupanje v njihovo delo kot tudi v delo državnih ali lokalnih institucij, v okviru katerih jim je zaupano opravljanje določene funkcije, naloge, pooblastila ali jim je dana druga pristojnost. Zahtevo za vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta ter za njegovo izločitev in uničenje, je tožnik podal direktorju občinske uprave, s čimer je očitno želel vplivati na njeno delo, čeprav za usmerjanje ali nadziranje občinske uprave ni imel pooblastila župana. Navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja ravnanje, ki ni v skladu s pričakovanim delovanjem funkcionarja, saj ni zakonito oziroma v skladu z določbami ZLS, iz katerih izhaja, da lahko podžupan usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, ki je že po samem zakonu pristojen usmerjati in nadzirati upravo lokalne skupnosti.</p
- VSRS Sklep X Ips 42/2022Vrhovno sodišče RS · 19. 2. 2025
"Poslovni stiki" iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 69/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. Kot pravilno opozarja revidentka, je v tem pogledu bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je, kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu, odvisno od okoliščin primera.
- UPRS Sodba in sklep III U 224/2024-16Upravno sodišče RS · 3. 2. 2025
Sodišče sodi, da je toženka s tem, ko tožniku ni omogočila dokazovanja njegovih nasprotnih trditev na ustni obravnavi z zaslišanjem predlaganih prič in tožnika, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih ugotovitev o konkretnem primeru. Ker so bila na opisani način bistveno kršena pravila postopka, posledično ni mogoče zaključiti, da je bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter pravilno uporabljeno materialno pravo.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.