Avtocesta
Izraz je opredeljen v 2 predpisih; pomen je vezan na predpis, v katerem je opredeljen.
daljinska državna cesta, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil, kjer so smerna vozišča ločena z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, in praviloma opremljena z odstavnim pasom, nivojsko ne prečka ceste ali železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti ter je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi servisne prometne površine in cestni priključki nanjo
avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest
Kje se izraz uporablja
- 3. člen ZCes-2 – (pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti)
… površinah javnih cest. Na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest in hitrih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti je mogoče pridobiti lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon. (6 …
- 7. člen ZCes-2 – (odstranitev poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest)
(1) Upravljavec avtocest oziroma hitrih cest je na cestah v njegovem upravljanju odgovoren za izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil. (2) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in zakon, ki ureja pravila ce …
- 33. člen ZCes-2 – (razmejitev obveznosti med različnimi investitorji gospodarske javne infrastrukture)
… določa drugače. (2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko se v okviru gradnje avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je koncesionar iz 14. člena ali posebna gospodarska družba iz 54. člena tega zakona, gradi ali obnavlja …
- 49. člen ZCes-2 – (delitev in kategorizacija javnih cest)
… na pomen za promet in povezovalno funkcijo v prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda ter državne kolesarske poti, občinske ceste pa na lokalne c …
- 65. člen ZCes-2 – (upravljavca državnih cest)
Upravljavec avtocest, hitrih cest ter cest, ki so določene kot izbirne cestninske ceste v skladu z zakonom, ki ureja cestninjenje, je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DARS, d. d.), upravljavec glavnih …
- 75. člen ZCes-2 – (omejitve uporabe državne ceste)
… Minister, pristojen za promet, določi način označitve in zavarovanja vozil, ustavljenih na avtocesti in hitri cesti, kadar jih je treba zaradi zimskih razmer, močnega vetra ali izrednega dogodka, zaradi česar jim je onemogočena nadaljnja v …
- 76. člen ZCes-2 – (varovalni pas ob državni cesti)
… tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša: - pri avtocestah 40 metrov; - pri hitrih cestah 35 metrov; - pri glavnih cestah 25 metrov; - pri regionalnih cestah 15 metrov; - …
- 82. člen ZCes-2 – (zapora državne ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti)
… treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene. (4) Dovoljenje za popolno zaporo glavne …
Sodna praksa k 2. člen ZCes-2
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- VSL Sklep II Cp 549/2024Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
- VSM Sklep I Cp 477/2024Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.