Odstavni pas
Izraz je opredeljen v enem predpisu.
del vozišča, ki je od prometnega pasu ločen z ločilno neprekinjeno črto in je namenjen ustavitvi motornih vozil v sili pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi vožnji motornih vozil
Kje se izraz uporablja
- 23. člen ZCes-2 – (obveznosti upravljavca ceste zaradi čezmerne obremenitve varovanih prostorov stavb s hrupom)
… skladu s predpisom o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. (2) Pasivne ukrepe iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste zagotavlja lastniku stavbe v obliki sofinanciranja stroškov menjave stavbnega pohištva na fasadah stavb, na katerih je …
- 76. člen ZCes-2 – (varovalni pas ob državni cesti)
… objektov, prepovedana. (4) Upravljavec državne ceste izda soglasje ali mnenje iz drugega odstavka tega člena, če z načrtovano prostorsko ureditvijo oziroma gradnjo v varovalnem pasu ni onemogočen prihodnji razvoj ceste, promet na cesti nim …
- 89. člen ZCes-2 – (oglaševanje ob državnih cestah)
… oglaševanje je v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano. (3) Ne glede na prejšnji odstavek je v območju državne ceste zunaj naselja dopustna postavitev objekta za oglaševanje: - če ima objekt za oglaševanje funkcijo usmerja …
- 109. člen ZCes-2 – (varovalni pas ob občinski cesti)
… graditev objektov. (3) Upravljavec občinske ceste izda soglasje ali mnenje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter so zagotovljeni regulacij …
- 134. člen ZCes-2 – (splošni inšpekcijski ukrepi)
… posledicah ravnanj na cesti obvesti izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki izvede ukrepe iz petega odstavka 6. člena tega zakona na stroške povzročitelja; 8. odredi ustavitev gozdarskih del (npr. podiranje dreves, spravilo lesa) v obm …
Sodna praksa k 2. člen ZCes-2
- VSK Sodba PRp 410/2025Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026
Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
- VSL Sklep II Cp 549/2024Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
- VSM Sklep I Cp 477/2024Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.
Sorodni izrazi
Opredelitve so strojno izluščene iz besedila členov in skrajšane. Pravno velja besedilo člena, do katerega vodi povezava.