Servisne prometne površine

Kje se izraz uporablja

• 3. člen ZCes-2 – (pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti)

  … pogodbo. (5) Ne glede na drugi odstavek tega člena je mogoče ustanoviti stavbno pravico na servisnih prometnih površinah javnih cest. Na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest in hitrih cest ali za …

• 11. člen ZCes-2 – (sestavni deli ceste)

  … cestnega zemljišča; -        naprave za odvodnjavanje ceste in čiščenje odpadnih vod; -        servisne prometne površine (npr. počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča, obračališča, površine za nadzor prometa, oskrbne postaje); - …

• 88. člen ZCes-2 – (sistem za informiranje uporabnikov ob državnih cestah)

  … podati s predpisano prometno signalizacijo; -        prometne in turistične informacije na servisnih prometnih površinah (npr. informacije o državi, regiji, območju, kraju ali objektu, kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitostih). (3 …

Sodna praksa k 2. člen ZCes-2

• VSK Sodba PRp 410/2025

  Višje sodišče v Kopru · 13. 1. 2026

  Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.

• VSL Sklep II Cp 549/2024

  Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2025

  Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.

• VSM Sklep I Cp 477/2024

  Višje sodišče v Mariboru · 3. 12. 2024

  Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Bistvena vprašanja, s katerimi se mora sodišče ukvarjati v postopku za določitev nujne poti so torej: 1. kaj predstavlja redno rabo gospodujoče nepremičnine in 2. ali ima gospodujoča nepremičnina za takšno rabo potrebno zvezo z javno cesto ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Redno rabo nepremičnine je treba ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in upoštevati konkretne okoliščine primera. Pojem "redne rabe nepremičnine" se nanaša na vsakodnevno, običajno uporabo nepremičnine v skladu z njenim namenom. Pri večstanovanjski stavbi to pomeni tudi uporabo skupnih prostorov za dostop do stanovanj, do kleti ali skupnih parkirišč. Redna raba večstanovanjske stavbe tako vključuje tudi uporabo dostopnih poti do vhoda stavbe, saj je to običajen del uporabe skupnih prostorov, ki so namenjeni vsem etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe. Navedeno izhaja iz zakonske opredelitve, kaj so skupni deli stavbe v skladu z SPZ in SZ-1.

Sorodni izrazi