Plovbno pravo

Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, za kakšne storitve gre, oziroma na katere storitve se zaračunana zneska nanašata. Za tarifiranje na podlagi omenjene postavke in s tem za upoštevanje spornih 450 točk iz Tarife za izvajanje storitev Agencije je namreč bistveno dvoje: 1. da je bila sklenjena (in se kot takšna sprejme oziroma „potrdi“) pogodba po 83. bis členu Konvencije in 2. da je na tej podlagi Agencija sprejela obveznost nadzora nad zrakoplovom, ki je vpisan v tuji register. To pa pomeni, da morajo biti iz obrazložitve (in ne iz izreka) sklepa razvidni podatki tako o sklenjenih dogovorih na podlagi Konvencije kot tudi o nadzoru, ki ga je Agencija prevzela v konkretnem primeru, in s tem podatki, ki predstavljajo dejansko podlago za uvrstitev storitve pod navedeno tarifno številko.

Glede na določbe 1. odstavka 11. člena in 1. odstavka 13. člena Pravilnika ali plavajočih napravah mora Uprava RS za pomorstvo oz. ena izmed njenih izpostav, ko odloča o zahtevi za vpis čolna, presoditi ali so izpolnjeni pogoji za vpis. Med drugim mora tudi presoditi, ali predložene listine dokazujejo lastništvo čolna. Presoditi mora torej listine, s katerimi predlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev za vpis, pri čemer pa morebiten sodni spor glede lastništva čolna na odločitev upravnih organov ne more vplivati. Šele pravnomočna odločba sodišča v zvezi z vprašanjem lastništva čolna je lahko podlaga za (morebitno) spremembo vpisa.