VSL Sklep I Cp 3102/2016

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (v I. in IV. tč.) razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta tožnika solastnika dela nepremičnin ID št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6, vse k.o. X¹, v skladu z elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, kot ga je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke A. A. z dne 26. 2. 2016 in je sestavni del sodbe in sicer prvotožnica do 1/4 in drugotožnik do 3/4 (točka I). Višji primarni tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo in sicer lastništvo na celotnih nepremičninah iz I. točke izreka in na južnem delu nepremičnine ID št. 7 k.o. X (točka II). Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna povrniti drugotoženki pravdne stroške v višini 2.735,85 EUR (točka III), odločilo je še, da tožnika in prvotoženka krijeta sama svoje stroške pravdnega postopka (točka IV). Sodišče je ugotovilo, da je na nepremičninah v zemljiški knjigi vpisano splošno ljudsko premoženje v korist Občinskega ljudskega odbora L. in da je prvotoženka pravna naslednica Občinskega ljudskega odbora L. in da je na parc. št. 7 vpisana lastninska pravica na drugotoženko. Pred parcelacijo so bile te nepremičnine sestavni del parc. št. 8 k.o. X. Ta nepremičnina je bila pravnim prednikom tožnikov zaplenjena, vzpostavljena je bila družbena lastnina s pravico uporabe, na zgrajeni stanovanjski stavbi pa se je ohranila zasebna lastnina. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženko, ker je ugotovilo, da je drugotoženka pridobila lastninsko pravico na parc. št. 7 k.o. X na podlagi veljavnega pravnega posla, od prodajalca, ki je bil vpisan v zemljiško knjigo, hkrati pa je še ugotovilo, da drugotoženka pri pridobitvi lastninske pravice ni ravnala nepošteno. Sodišče je še ugotovilo, da pravni predniki tožnikov in tožnika nista mogla priposestvovati nepremičnin, da pa se je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini² pravica uporabe zemljišča pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za normalno rabo stavbe, po samem zakonu spremenila v solastinsko pravico tožnikov. Sodišče je določilo obseg funkcionalnega zemljišča ob upoštevanju zazidalnega načrta M., upoštevalo pa je tudi splošni pomen funkcionalnega zemljišča, ki je v tem, da zgradbi pripada zemljišče, ki je potrebno za običajno rabo stavbe. Na podlagi teh kriterijev je izvedenec v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru³, kjer je navedena tudi številka rezervacije, določil pripadajoče zemljišče k stavbi na rezerviranih parcelnih številkah v skupni površini 460 m2.

2Prvotoženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo v I. točki izreka spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo spremeni tako, da odloči, da sta tožnika v njunem solastninskem deležu solastnika dela dosedanjih nepremičnin oziroma do celote sedaj novonastalih nepremičnin ID št. 9, 10, 11, 12, 13 in 14, vse k.o. X v skladu z elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, kot ga je izdelal izvedenec dne 26. 2. 2016. V kolikor pritožbeno sodišče tem predlogom ne bo sledilo, pritožba predlaga, da se sodba v I. in IV. tč. izreka razveljavi in v navedenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvotoženka meni, da ni pravne podlage za pridobitev solastninske pravice tožnikov na tem delu zemljišča. Niti v sistemu družbene lastnine, niti v sistemu zasebne lastnine, tožnika nista imela pravne podlage, da bi pridobila pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. Funkcionalno zemljišče se določi le za tisti del zemljišča, ki se nahaja pod stavbo in za najmanjši možni del okoli stavbe, česar sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Najmanjše možno funkcionalno zemljišče predstavlja zgolj dostop do hiše in dostop zaradi opravil oziroma oskrbe hiše. Vsebina izreka sodbe ni pravilna, ker ni v skladu z elaboratom, ki ga je izdelal izvedenec. Parcele, ki so navedene v izreku sodbe, z izdajo sodbe ne bodo več obstajale. Iz elaborata izhaja, katere parcele bodo iz teh nekdanjih parcel nastale in katere bodo pripadale tožnikoma. Izrek sodbe se ne glasi na pravilne številke novonastalih parcel, ki naj bi bile solastnina tožnikov. Sodišče bi moralo poleg parcelnih številk nekdanjih parcel, katerih deli naj bi pripadali tožnikoma, navesti tudi parcelne številke novonastalih parcel, na katerih bosta tožnika po spremembi v zemljiškem katastru pridobila solastninsko pravico. Zmotna je tudi odločitev o stroških postopka, ker sta tožnika zahtevala precej več, kot sta uspela na podlagi sodbe, česar sodišče pri odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov med tožnikoma in prvotoženko ni upoštevalo.

3Tožnika sta odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev⁴.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe podrobno, pregledno, natančno, sistematično in materialnopravno pravilno ugotovilo odločilne okoliščine, na podlagi katerih sta tožnika pridobila lastninsko pravico na zemljišču, na katerem stoji stavba in na pripadajočem (funkcionalnem) zemljišču. Pravica uporabe na zemljišču, kjer stoji stavba in na funkcionalnem zemljišču se je spremenila v lastninsko pravico z uveljavitvijo ZLNDL. Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 175/2014 pojasnilo, da redni rabi stavbe namenjeno zemljišče v družbeni lasti je lastniku stavbe pripadlo v uporabo na podlagi zakona samega, zato ni pomembno, ali je bilo predmet pravnih poslov o prenosih lastninske pravice na stavbah pravdnih strank (ali je bilo navedeno v pogodbah ali ne). Prav tako ni relevantno, ali so bila ta zemljišča že določena kot funkcionalna zemljišča; o teh vprašanjih se je sodna praksa že poenotila. Tožnika sta upravičena do pridobitve (so)lastninske pravice na zemljišču, kjer stoji stavba in na funkcionalnem zemljišču in sicer v obsegu, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je pri določitvi tega zemljišča pravilno upoštevalo tako zazidalni načrt, kot tudi splošni pomen funkcionalnega zemljišča, ki je v tem, da se določi zemljišče, ki je potrebno za običajno rabo stavbe.

6Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga funkcionalnega zemljišča, ki ga je izdelal izvedenec 29. 1. 2016, pravilno pozvalo izvedenca, da izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Izvedenec je 26. 2. 2016 izdelal elaborat, v katerem je označena številka rezervacije, navedene pa so tudi novooznačene parcele, na katerih imata tožnika solastninsko pravico. V elaboratu so torej navedene nove parcele, ki jih je predhodno in na predlog izvedenca določila Geodetska uprava RS. Tožnika bi zato morala vsaj po izdelavi elaborata oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bi zahtevala priznanje lastninske pravice na novooznačenih parcelah iz elaborata. Sodna praksa je enotna⁵, da tožbeni zahtevek v katerem tožnik zahteva priznanje lastninske pravice na delu nepremičnine ni določen, zato mora tožnik v tožbenem zahtevku (še) zahtevati, da se ugotovi, da je lastnik tistega dela nepremičnine, ki je (bo) v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označena z rezervirano parcelno številko.

7Pritožbeni razlogi so v tem delu utemeljeni (I. točka izreka sodbe), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo (posledično tudi v IV. točki) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje tožnikoma dati rok, da tožbeni zahtevek popravita v skladu s sodno prakso, hkrati pa mora sodišče prve stopnje v novi odločbi, glede na pritožbene navedbe, podrobneje obrazložiti razloge glede odločitve o stroških postopka v razmerju med tožnikoma in prvotoženko.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

¹ V nadaljevanju nepremičnine.
² V nadaljevanju ZLNDL.
³ V nadaljevanju elaborat.
⁴ Tožnika sta tudi vložila pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bila vložena prepozno.
⁵ Glej sodbo VS RS II Ips 774/2009, sklep II Dor 353/2015, sodba in sklep VSL II Cp 2244/2010 in sodbo VSL II Cp 130/2016.