VSMB Sklep II Cp 271/2026

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na vrnitev darila, in sicer solastniškega deleža do 1/5 na nepremičnini parc. št. 339/8, k.o. ... in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za navedeni solastniški delež (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna toženi stranki (v nadaljevanju toženka) povrniti pravdne stroške v višini 2.252.21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Tožnik v pravočasni pritožbi navaja, da je v prvem zaslišanju izpovedal, da je bil prepričan, da bosta s toženko skupaj celotno življenje oziroma do smrti ter ji je iz tega razloga tudi dal lastništvo na sporni nepremičnini. Nadalje je tudi pri ponovnem zaslišanju izpovedal, da ga je pri sklenitvi pogodbe vodila vera, da bosta s toženko kot partnerja dejansko živela skupaj. Pogodbo o prenosu lastninske pravice sta stranki uredili na dveh različnih podlagah, za delež 4/10 zaradi opravljenih vlaganj in delež 1/10 kot darilo. Tožnikovo izpovedbo je treba presojati kot celoto, ne pa posameznih odgovorov iztrgati iz konteksta in jih razlagati v nasprotju z ostalimi deli izpovedbe. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da se mu je zdelo primerno in pravično, da sta kot zakonca enakopravna pri lastniških deležih. Ker delež toženke iz naslova vlaganj ni dosegal polovice, je bilo dogovorjeno, da se delež 1/10 zapiše kot darilo, pri čemer je tožnik izrecno pojasnil, da je pričakoval, da bosta s toženko do smrti skupaj. Edini tožnikov nagib je bil , da je toženka njegova žena. Če bi želel toženki priznati zgolj vlaganje v nepremičnino, bi stranki za celoten polovični delež sklenili pogodbo iz tega razloga. Ker vrednost vlaganj, ki izhaja iz notarskega zapisa, ni dosegala vrednosti polovice nepremičnine, tožnik pa je želel, da toženka kot njegova žena dobi polovični delež, je očitno, da je podaril sporni delež izključno zaradi obstoja zakonske zveze, pri čemer je bil prepričan, da bosta ostala skupaj za vedno. Oba sta potrdila v svoji izpovedbi, da sta bila čustveno navezana, saj sicer zakonske zveze ne bi sklenila. Predmetna nepremičnina je predstavljala pred sklenitvijo zakonske zveze tožnikovo posebno premoženje, zato bi bilo do tožnika kot darovalca krivično, če bi toženka po razpadu zakonske zveze obdržala večji delež od njenih vlaganj, saj je bilo darilo dano v pričakovanju skupnega življenja. Tožnik še navaja, da je invalid tetraplegik, in da je bila sporna nepremičnina v celoti prilagojena njegovim omejitvam. Prizadeva si, da bi pri morebitni prodaji v postopku delitve pridobil večji delež kupnine za nakup druge prilagojene nepremičnine. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku na vrnitev darila ugodi, podrejeno pa, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.

Toženka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), pri tem je presodilo, da je zaradi pomanjkljive dokazne ocene in notranjega nasprotja v obrazložitvi podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.¹ Narava navedene kršitve je takšna, da je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti drugače, kot da v celoti nadomesti obrazložitev sodišča prve stopnje, kar presega pooblastila v pritožbenem postopku. Zato je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo z dne 27. 9. 2012, v notarskem zapisu SV 1075/12 (priloga A4), na podlagi katere je toženka pridobila solastniški delež 4/10 na obravnavani nepremičnini parc. št. 339/8, k.o. ... zaradi njenih vlaganj v nepremičnino, solastniški delež 1/10 pa ji je tožnik podaril. Nadalje izhaja, da sta tožnik in toženka bivša zakonca, tožnik pa od toženke zahteva vrnitev podarjenega solastniškega deleža 1/10 na podlagi določil 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR (sedaj 110. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), po katerih se morajo nesorazmerna oziroma neobičajna darila po razvezi zakonske zveze vrniti.²

Novejša sodna praksa je vračilo darila med bivšima zakoncema omejila na primere, kjer je odločilen nagib za darilo (in s tem tudi kavza darilne pogodbe) zakonska zveza z obdarjencem (zakonski zvezi lastna vera v dosmrtno skupno življenje). Gre za posebno kavzo, ki je čustvenega in ne racionalnega izvora. Ustaljeno je stališče, da ob razvezi ni dopustno zahtevati vrnitve darila, če je bil nagib kakšen drug od navedenega (npr. ekonomski).³ Sodna praksa poudarja zahtevo po očiščenju kavze morebitnih drugih primesi, a hkrati opozarja, da je zakonsko določilo o vračanju jasno in novejše sodne prakse ni dopustno širiti mimo okoliščin, ki so bile odločilne v posamezni sodni zadevi.⁴

Sodišče prve stopnje je povzelo trditve tožnika o navedenih čustvenih vidikih, da je razveza predstavljala zanj potem, ko ga je toženka zapustila, veliko razočaranje, saj je bil prepričan, da je s toženko dobil ženo, s katero bo živel do svoje smrti, kar mu je zaradi njegove invalidnosti (tetraplegik) pomenilo še bistveno več kot pri zdravem človeku (III. točka tožbe). Nadalje je navedel, da je prav zaradi prepričanja o dosmrtnem skupnem življenju želel, da bosta enakovredna lastnika in ji je solastniški delež 1/10 obravnavane nepremičnine podaril. Razloge o navedenih odločilnih dejstvih je sodišče prve stopnje oblikovalo predvsem na podlagi izpovedb strank.

Tožnik v pritožbi utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje selektivno upoštevalo le določene dele izpovedbe tožnika, posamezne dele tožnikove izpovedbe pa je iztrgalo iz konteksta in jih razlagalo v nasprotju s preostalo izpovedbo.

Sodišče prve stopnje se je osredotočilo le na ekonomske vidike sklepanja pogodbe (ureditev lastninskih razmerij zaradi toženkinih vlaganj v tožnikovo nepremičnino) in v ta namen povzelo le dele tožnikove izpovedbe, ki te vidike potrjujejo. Do delov izpovedbe tožnika, ki se izrecno nanašajo na njegovo čustvovanje, pa se ni opredelilo. Tako je ostala obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, da čustvene povezanosti med strankama ni bilo, vsebinsko prazna oziroma zgolj navidezna.

Sodišče prve stopnje je izpustilo del izpovedbe, da je tožnik darilno pogodbo sklenil zato, ker je bila toženka njegova žena, za katero je verjel, da bosta do smrti skupaj. V tem pogledu se ni opredelilo do dela izpovedbe, da se ne bi spuščal v take stvari in se poročil, če ne bi bilo vsaj z njegove strani čustvene navezanosti, in da jo je tudi potem, ko je toženka odšla, poskušal prepričati, da pride nazaj, ter da je vse do formalne razveze na sodišču upal, da bosta spet zaživela skupaj (list. št. 82, 83 in 84 spisa). Nadalje se tudi ni opredelilo do dela izpovedbe, da v njegovem stanju ni imel namena špekulirati, ampak je bil prepričan, da bo "zadeva" obstala in bosta do smrti živela skupaj.

Pomanjkljivost obrazložitve dokazne ocene nadalje utrjujejo različni kriteriji, po katerih je sodišče prve stopnje ocenjevalo prepričljivost izpovedbe tožnika in izpovedbe toženke. Medtem ko je izpovedbo tožnika ocenilo kot neprepričljivo že zato, ker je uvodoma pojasnjeval (tudi) ekonomske vidike pogodbe glede vlaganj toženke, je izpovedbi toženke, da je bila pogodba sklenjena le zaradi njenih vlaganj, sledilo (zgolj) s posplošeno obrazložitvijo, da je bila ta prepričljiva, jasna in skladna z navedbami (22. točka obrazložitve). Pri tem je zanemarilo, da je v obrazložitvi predhodno pojasnilo nasprotno, in sicer, da ne verjame toženki, da se je pogodba sklepala le zaradi vlaganj, in da so bodoča vlaganja nepomembna, saj iz notarskega zapisa jasno izhaja, kateri del se nanaša na vlaganja in kateri del je darilo (8. točka obrazložitve). V notranje nasprotje v obrazložitvi je sodišče prve stopnje zašlo tudi s tem, da je vprašanje vlaganj v zaključku obrazložitve opredelilo kot prevladujoč razlog za sklepanje pogodbe tudi glede darila, predhodno pa v obrazložitvi zapisalo, da v kolikor bi tožnik celotni polovični delež želel priznati zaradi vlaganj, pravdni stranki v pogodbo ne bi zapisali, da se del podari (9. in 24. točka obrazložitve). Zakaj sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sprva sledi jasni razmejitvi podlag in razlogov za sklepanje obeh pogodb v notarskem zapisu, drugič pa te sestavine s sklicevanjem na izpovedbo toženke in selektivno na dele izpovedbe tožnika pomeša, ostane nepojasnjeno. Pomanjkljivo pa je sodišče prve stopnje pristopilo tudi k dokazni oceni izpovedbe toženke, saj je izpustilo del, kjer je toženka potrdila, da je bila v njuni zvezi podana čustvena navezanost (list. št. 147 spisa).

Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju obrazložiti sodbo tako, da bo odpravilo izpostavljene pomanjkljivosti in notranja nasprotja obrazložitve. Pri tem bo izhajalo iz trditvene podlage strank (7. in 212. člen ZPP) in odgovorilo, ali je bil razlog darila sklenjena zakonska zveza in navedena čustvena povezanost med zakoncema, kot je trdil tožnik, ali pa se je celotna pogodba nanašala le na priznanje vlaganj toženke, kot je zatrjevala toženka. Moralo bo presoditi ali je bilo v času sklepanja notarskega zapisa vlaganje toženke jasno ločeno od tožnikovega darila in s tem zunaj kavze podaritve, ali ne. Kakšnega drugega razloga za darilo stranki nista zatrjevali.

Sodišče prve stopnje ne bo smelo uvodne izpovedbe tožnika, da se je pogodba sklepala zaradi vlaganj toženke v njegovo nepremičnino, presojati izolirano, ampak v kontekstu nadaljnjih podrobnejših pojasnil o tem, da sta stranki k notarju šli zaradi ureditve vložkov, tam pa sta po posvetu z notarjem sklenili še darilno pogodbo. Opredelilo se bo ponovno tudi o tem, kakšen pomen ima tožnikova želja po izenačitvi deležev, ki jo je izpostavilo sodišče prve stopnje v izpodbijani obrazložitvi kot nagib ekonomske narave. Odgovoriti bo moralo, ali se lahko takšna želja črpa iz vsebine, ki je lastna temeljnim vidikom razmerja zakoncev (enakopravnost ter čustvena navezanost in medsebojna pomoč - 13. in 14. člen ZZZDR, sedaj 20. in 21. člen DZ).

V ta namen se bo moralo jasno opredeliti, ali je sklenitev zakonske zveze za tožnika pomenila potrditev (nadgradnjo) njunega odnosa v obliki čustvene povezanosti in skupnega življenja do smrti. V tej zvezi se bo moralo opredeliti tudi do tožnikove izpovedbe, da je pred sklenitvijo zakonske zveze zaradi svoje invalidnosti s toženko že sodeloval kot osebno asistentko, ki je v tej vlogi ostala zaposlena tudi v času zakonske zveze in prejemala za skrb za tožnika plačilo.⁵ Nadalje pa se bo moralo predvsem opredeliti, kakšen pomen ima tožnikova izpovedba, da je še vse do formalne razveze na sodišču upal, da bosta vendarle ostala skupaj, zato je toženki tudi priznal lastništvo do polovice (l. št. 82 in 146). Šele konsistentna obrazložitev dokazne ocene, ki bo celovito upoštevala vse navedene vidike, bo lahko dala odgovor, ali je bila prav čustveno obarvana vera v trajno skupno življenje nagib za darilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP.
-------------------------------
¹ O pomanjkljivi dokazni oceni kot absolutni bistveni postopkovni kršitvi glej Zobec, J. v: Ude, L. in Galič, A. (ur.): Pravdni postopek. Zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 95. Glej tudi VSC Sodbo in sklep Cp 89/2022 in VSL Sklep I Cp 454/2019.
² Darovalčeva pravica zahtevati vrnitev darila od bivšega zakonca je oblika odstopne pravice, katere uveljavitev povzroči prenehanje darilne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla za prenos lastninske pravice na obdarjenca), kar v obravnavani zadevi podarjenega solastniškega deleža na nepremičnini zahteva vrnitev v prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Več o tem Podgoršek, B. v: M. Juhart, N. Plavšak (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 487.
³ VSRS Sklep II Ips 29/2016, VSRS Sklep II Ips 23/2018, VSRS Sklep II Ips 23/2021.
⁴ VSL Sodba II Cp 1196/2024.
⁵ Tožnik je tudi izpovedal, da potrebuje glede na dodeljene ure na dan več asistentov in da so ves čas iskali dodatne asistente, a toženki ni bilo v interesu, da bi se ti zaposlili, da je lahko prejemala višje plačilo zaradi povečanega obsega dela (list. št. 81 in 82).