VSMB Sklep II Kp 7685/2023

Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovani gospodarski družbi A d.o.o. naložilo v plačilo znesek 80,22 EUR, ki predstavlja krivdno povzročene stroške za vročitev sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu Detektivske storitve in upravljanje terjatev, B s.p.. To je bilo storjeno s sklepom I K 7685/2023 z dne 17. 2. 2026.

Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija zakoniti zastopnik oškodovane gospodarske družbe, sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer se zavzema za preklic v plačilo naloženih krivdno povzročenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno izpodbijana prvostopenjska odločitev temelji na določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, da plačajo obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak, ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso. Na splošno velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec - v obravnavanem primeru zakoniti zastopnik oškodovane gospodarske družbe - storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Česa takšnega pa glede na v nadaljevanju predstavljeni kronološki pregled in okoliščine vročanja sodnih pisanj oškodovani gospodarski družbi ne gre smatrati.

V obrazložitvi odločitve, s katero se ne strinja, zakoniti zastopnik oškodovane gospodarske družbe sicer prepoznava določene neresnice. Čeravno dopušča možnost, da dne 24. 11. 2025 na sedežu gospodarske družbe sodne pošiljke ni bilo možno vročiti, pa zatrjuje odsotnost puščenega obvestila o možnosti poštnega prevzema. V zvezi s poskusom vročitve sodnega pisanja z dne 23. 12. 2025 potrjuje sicer prejem obvestila (sodnega) kurirja o vročitvi, ki naj bi se izvedla dne 24. 12. 2025 ob 9.00 uri, vendar zagotavlja, da tega dne med 8.30 in 10.00 uro pooblaščenega vročevalca (pravilno: sodnega kurirja) na sedežu podjetja ..., Maribor, ni bilo. Tozadevno pojasnjuje, da je bil tam prav s tem namenom dne 24. 12. 2025 prisoten in je sodnega kurirja tudi poskusil telefonsko kontaktirati, pri čemer ni bilo ne odgovora niti vrnjenega klica, sodno pošiljko pa so nato prejeli dne 15. 1. 2026.

Vendar povzetim pritožbenim poudarkom ne gre slediti. Ali so stroški vročitve prvostopenjske sodbe z dne 10. 11. 2025 po pooblaščenem vročevalcu nastali kot posledica ravnanja oziroma opustitve oškodovane gospodarske družbe, predstavlja dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno in zadostno razjasnilo, sprejeto odločitev pa je tudi izčrpno obrazložilo. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da vročitev sodne pošiljke na naslovu oškodovane družbe dne 24. 11. 2025 ni bila uspešna, pri čemer je bila po puščenem obvestilu, da jo lahko naslovnik na pošti prevzame v 15 (petnajstih) dneh od dneva obvestila, z oznako "ni dvignil" vrnjena prvostopenjskemu sodišču. Nasprotno so pritožbene navedbe o odsotnosti obvestila ob poskusu vročitve dne 24. 11. 2025 na sedežu oškodovane gospodarske družbe pavšalne, nepreverljive in v nasprotju s podatki kazenskega spisa, ki kažejo, da je bilo obvestilo puščeno, sodno pisanje pa kljub temu v danem roku ni bilo prevzeto. K takšni opustitvi je pripomniti, da zakoniti zastopnik oškodovane gospodarske družbe tako že ob prvem poskusu pritožbeno polemizirane vročitve ni ravnal s potrebno skrbnostjo pri sprejemanju sodnih pisanj, kot bi glede na naravo kazenskega postopka moral.

Enako pravilnosti prvostopenjske odločitve ne morejo omajati pritožbene navedbe v zvezi z neuspešno vročitvijo po sodnem kurirju. Podatki kazenskega spisa namreč nedvomno kažejo, da je sodišče prve stopnje sodno pisanje oškodovani gospodarski družbi po sodnem kurirju poskušalo vročiti dvakrat, in sicer dne 23. 12. 2025 ter 24. 12. 2025, vendar obakrat brez uspeha (l. št. 365 in 366). Pri tem pa posamezna subjektivna zatrjevanja zakonitega zastopnika oškodovane gospodarske družbe o lastni prisotnosti in pritožbeno zatrjevani odsotnosti ter telefonski nedosegljivosti sodnega kurirja nad objektivnimi podatki kazenskega spisa ne morejo prevladati. Glede na navedeno in upoštevaje tehtno okoliščino predhodnega procesnega zapleta že z vročanjem prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 13. 6. 2024 na očitno tedaj ne več aktualen naslov oškodovane gospodarske družbe, ko torej zakoniti zastopnik sodišču prve stopnje ni sporočil spremembe naslova sedeža in je bila ta okoliščina razvidna šele iz poštne vročilnice (l.št. 260), je zato prvostopenjsko odločitev o vročitvi preko pooblaščenega vročevalca (l. št. 377) smatrati kot smiselno in razumno. V posledici ugotovljenega tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje na osnovi tretjega odstavka 92. člena ZKP in skladno z določbami Pravilnika o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku pooblaščenemu vročevalcu utemeljeno odmerilo nagrado, priglašene stroške ter 22% DDV v skupnem znesku 80,22 EUR, ki so kot dodatni strošek kazenskega postopka nastali po krivdi oškodovane družbe.

Ker zakoniti zastopnik oškodovane pravne osebe tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost prvostopenjskih zaključkov in ker se izpodbijani prvostopenjski sklep izkaže kot pravilen in zakonit, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).