VDSS Sklep Psp 109/2026

• Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži tožencu, da tožnici začasno prizna in izplačuje vdovsko pokojnino v višini zagotovljene vdovske pokojnine (ali verjetne višine) od dneva vložitve tožbe dalje do pravnomočne odločitve.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje tožnica zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in izda začasno odredbo po predlogu tožnice z dne 5. 5. 2026, da se ji začasno prizna in izplačuje vdovska pokojnina od dneva vložitve tožbe dalje do pravnomočne odločitve. Sklicuje se na bistveno spremenjene okoliščine v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, zaradi česar je popolno in trajno nezmožna za samostojno življenje in delo. Hčerka je podpisala overjeno izjavo, da zaradi lastnega težkega finančnega osebnega položaja ne more več nuditi tožnici finančne ali druge pomoči. Dne 14. 4. 2026 je CSD izdal uradno potrdilo, da tožnica ni upravičena do socialne pomoči. Dne 30. 4. 2026 je lečeča specialistka psihiatrije izdala nov izvid in zdravniško potrdilo, ki potrjujejo diagnoze težke depresivne epizode, demence v opazovanju, generalizirane anksiozne motnje ter številne somatske bolezni. Zdravstveno stanje ji otežuje revmatoidni artritis v tretjem stadiju in ostale bolezni, ki ji otežujejo in jo vodijo v popolno in trajno nezmožnost življenja. Škoda, ki nastaja je težko ali nemogoče popravljiva, zato bi bilo edino z začasno odredbo mogoče preprečiti nepopravljivo škodo na njenem dostojanstvu in pravici do socialne varnosti. Finančna škoda zavoda ni približno primerljiva z ogroženim življenjem in človeškim dostojanstvom hudo bolne in brez dohodkovne osebe. Tega sodišče ni tehtalo, zaradi česar gre za kršitev pravne in socialne države.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot pravno podlago za predlagano izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve je sodišče pravilno navedlo 70. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki odkazuje na 272. člen ZIZ in določa pogoje za zavarovanje nedenarne terjatve. Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in ob tem še eno od treh nadaljnjih določenih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazalo za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki brez izdaje začasne odredbe ne bi nastale upniku.

5. Pritožbeno sodišče je v zadevi že s sklepom opr. št. Psp 86/2026 z dne 20. 4. 2026 zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep opr. št. XII Ps 413/2026 z dne 7. 4. 2026, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Dne 5. 5. 2026 pa je tožnica ponovno vložila predlog za izdajo začasne odredbe na začasno priznanje in izplačevanje vdovske pokojnine v višini zagotovljene vdovske pokojnine (ali verjetne višine) od dneva vložitve tožbe dalje do pravnomočne odločitve. Sklicuje se na bistveno spremenjene okoliščine v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, zaradi česar je popolno in trajno nezmožna za samostojno življenje in delo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe ponovno predlaga, da sodišče predlogu ugodi in tožencu naloži začasno izplačilo dajatve, ki jo vtožuje v tem sodnem postopku. Ponovno gre za regulacijsko začasno odredbo, s katero se začasno do pravnomočne odločitve o glavni stvari ureja sporno pravno razmerje. Sodišče v 5. točki obrazložitve pravilno opozarja, da namen regulacijskih začasnih odločb ne more biti v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka iz spora o glavni stvari, še preden je o njem meritorno razsojano in da je potrebno regulacijske začasne odredbe izdajati izjemno restriktivno, da brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari.

7. Zaradi izjemnosti pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je že praksa Ustavnega sodišča¹ vzpostavila prakso tolmačenja pogoja reverzibilnosti pri regulacijskih začasnih odredbah. Kot ključno je potrebno upoštevati, da sodno varstvo ne more doseči svojega cilja, če bi po izdaji regulacijske začasne odredbe zavrnilo tožbeni zahtevek, pri tem pa se stanje ne bi moglo povrniti v tisto pred izdajo začasne odredbe. Skladno s tako oblikovano prakso Ustavnega sodišča je sodišče v 6. točki ponovno ugotovilo, da tudi dodatno navedene okoliščine socialne problematike ne izkazujejo izjemnega pogoja, da bi lahko sodišče izdalo začasno odredbo z enako vsebino, kot glasi tožbeni zahtevek. Navajane okoliščine dodatno potrjujejo, da tožnica s standardom velike verjetnosti ni izkazala, da bi bilo navkljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.

8. Neutemeljena so tožničina zatrjevanja v smeri, da tožencu ne bi nastala znatna finančna škoda, ker gre za zavod. Toženec je posredni proračunski uporabnik, kar pomeni, da gre za pravno osebo javnega prava, katere ustanovitelj je država in je vpisan v register proračunskih uporabnikov. Še toliko bolj je toženec pri porabi javnega denarja zavezan celotnemu sistemu pravil, ki urejajo ravnanje s proračunskimi sredstvi. Nad tožencem se izvaja nadzor računskega sodišča, ministrstva, notranje revizije in drugih nadzornih organov, zato mora toženec odgovarjati za zakonito, namensko in učinkovito porabo sredstev.

9. Upoštevajoč, da tožnica v sodnem postopku uveljavlja pravico do vdovske pokojnine iz sistema pokojninskega zavarovanja, okoliščine, s katerimi pa izkazuje socialno stisko, pa skladno z zakonodajo pogojujejo aktiviranje pravic iz sistema socialnega varstva, ki niso predmet tega spora. Sodišče v 7. točki obrazložitve pravilno izpostavlja, da je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb toženca v zvezi s pravico do vdovske pokojnine tožnice po pokojnem A. A. Tožničine zatrjevane zdravstvene težave bodo presojane v zvezi z uveljavljeno pravico v samem postopku o priznanju pravice do vdovske pokojnine, ki predstavlja odločitev o tožbenem zahtevku in o glavni stvari.

10. Upoštevajoč obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno v skladu z 2. točko 365. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe po 70. členu ZDSS-1 v zvezi z 272. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Odločba Up-275/97 z dne 16. 7. 1998.