VSMB Sklep I Kr 5158/2026

Okrajna sodnica je 24. 3. 2026 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v *** I Kpd 5158/2026. V utemeljitev navaja, da je v obravnavani zadevi oškodovanka , ki je predsednica Okrožnega sodišča v ***, katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v ***, na katerem je oškodovanka pred tem opravljala delo sodnice. Meni, da navedena okoliščina predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. Obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika Oddelka za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v *** bi lahko namreč pri strankah vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnikov, zato predlaga, da se v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 104. člena Zakona o sodiščih (ZS) za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča.

Predlog je utemeljen.

Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije¹ sicer poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. Pravica do nepristranskega sojenja tako vsebuje hkrati zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.

Na podlagi navedb v predlogu je tako mogoče zaključiti, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je bilo treba predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Po presoji višjega sodišča dejstvo, da naj bi osumljeni A. A. očitano kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) storil na škodo predsednice Okrožnega sodišča v ***, ki je v preteklosti sodniško funkcijo opravljala na Okrajnem sodišču v ***, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v ***, utemeljuje zaključek, da je podana okoliščina, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnila okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v ***, kjer je bil vložen predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja zoper osumljenca.

Po obrazloženem je višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem in morebitnem nadaljnjem postopku določilo Okrajno sodišče na Ptuju.

Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).
-------------------------------
¹ Prim. sklepe I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018, I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021, I Kr 8712/2016 z dne 3. 6. 2021, I Kr 33524/2021 z dne 23. 12. 2021 in druge.