UPRS Sklep IV U 39/2026-10

Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026 se zavrže.

1. Naslovno sodišče je s sklepom IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026 zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta ga vložila tožnika.

2. Tožnika sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo. V njej se sklicujeta na vse tri pritožbene razloge. Nasprotujeta odločitvi sodišča, da zoper navedeni sklep ni dovoljena pritožba. V nadaljevanju povzemata navedbe, ki sta jih že podala v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe in se nanašajo na nepravilnosti v upravnem postopku. Dodatno pa se tožnika sklicujeta, da navedeni sklep naslovnega sodišča ne zavzema stališča o trditvah tožnikov, da gre pretežno za legalni objekt in je zato sodišče predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljeno zavrglo. Očitek se nanaša tudi na obrazložitev sklepa v tem delu. Tožnika sodišču predlagata, da pritožbo s spisom odstopi Vrhovnemu sodišču RS (VSRS), ki naj pritožbi zoper uvodoma navedeni sklep ugodi, izpodbijani sklep spremeni v celoti in ugodi izdaji začasne odredbe za odlog izvršbe sklepa o dovolitvi izvršbe do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu. Podredno pa, da uvodoma navedeni sklep v celoti odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Stališče sodne prakse je, da določbe 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) omogočajo pritožbo le zoper sklep, v katerem je sodišče odločalo o začasni odredbi. Gre za primere, ko je sodišče vsebinsko odločilo o predlagani začasni odredbi. To neposredno izhaja iz drugega stavka šestega odstavka obravnavanega člena, ki opredeljuje učinke vložene pritožbe, ki ne zadrži izvršitve izdane začasne odredbe.¹

5. Začasna odredba je lahko izdana samo, če sodišče ugotovi, da so zanjo izpolnjeni pogoji, določeni v drugem oziroma tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Začasna odredba pomeni oviro za izvršitev izpodbijanega upravnega akta in s tem izjemo od pravila, da tožba v upravnem sporu ne vpliva na izvršitev (prvi odstavek istega člena), zato je v tem pogledu smiselna tudi nadaljnja zakonska zahteva iz šestega odstavka po hitrem odločanju pritožbenega sodišča. To naj brez odlašanja, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe, odloči o upravičenosti odrejenega zadržanja izvršitve izpodbijanega upravnega akta. Sklepanja, da je zakon določil posebno pritožbo zoper vse odločitve, ki se nanašajo na zahtevo za izdajo začasne odredbe, nima opore niti v ostalih določbah 32. člena ZUS-1, še zlasti ne v omenjenem prvem odstavku, ki določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, če ta zakon ne določa drugače.²

6. Sodišče nadalje še pojasnjuje, da prvi odstavek 82. člena ZUS-1 določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je tako predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo, ne pa tudi zoper sklep s katerim je sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da obravnavana pritožba ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo.³

7. S pravnim poukom v izpodbijanem sklepu sta bila tožnika o tem tudi poučena.
   -------------------------------
   ¹ Tako stališče izhaja iz sklepov VSRS I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 in I Up 187/2019 z dne 23. 10. 2019.
   ² Prav tam.
   ³ VSRS je v sklepu VSRS I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 sicer pojasnilo, da je bilo v sodni praksi VSRS večkrat zaznati, da so se pritožbe obravnavale, saj so bile zavrnjene. Navaja sklep I Up 518/2012 z dne 28. 11. 2012 in I Up 506/2011 z dne 19. 10. 2011, kjer pa je šlo v večini primerov za obravnavo pritožb zoper zavrženje tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe. V sklepu I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 pa je zavzelo izrecno stališče, da samostojna pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za začasno odredbo ni dovoljena.