VSLJ Sodba I Cp 1615/2025

• Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1. Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva plačilo zneska 710,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov natančneje specificiranih v izreku sodbe. Ker toženka, ki je zahtevala izvedbo naroka, kljub izkazani vročitvi vabila in opozorilu na posledice izostanka, na narok ni pristopila, je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave zahtevku v celoti ugodilo (tč. I izreka) in toženki naložilo, da tožnici povrne 295,32 EUR stroškov postopka (tč. II izreka).

2. Toženka se zoper odločitev pritožuje. Navaja, da se ne strinja, da je bilo mogoče odločiti na podlagi pripoznave pisnih dokazov. Navedba EMŠO številke v sodbi je kršitev zakonodaje. Možnost izjasnitve na obravnavi ji ni bila dana; s tem ji je bila kršena ustavna pravica do obrambe in obrazložitve dejstev, ki relevantno vplivajo na odločitev sodišča, čeprav gre za denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Izvedbo naroka je pisno zahtevala. Ni pošteno, da je bila izdana sodba brez njene prisotnosti, saj je želela obrazložiti nekatera relevantna dejstva, zaradi katerih bi sodišče razsodilo drugače. Sodišče je odločalo na podlagi enostranskih dokazov, ki jih je predložila tožnica. Stroški, ki jih je sodišče priznalo tožnici, so nesorazmerni in previsoki. Predlaga razveljavitev sodbe in odpravo postopkovnih napak.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožba mora poleg ostalih podatkov vsebovati tudi identifikacijske podatke strank; v primeru stranke, ki je fizična oseba, je to EMŠO (180. čl. ZPP¹ v zvezi z 180.a čl. ZPP). Tožnica je ta podatek glede toženke v dopolnitvi tožbe zato utemeljeno navedla, sodišče pa ga je povzelo v uvod sodbe, s katero je odločilo o tožbi.

6. V obravnavani zadevi, ki se vodi po pravilih o sporih majhne vrednosti, je bila sodba na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugodeno zahtevku tožnice, utemeljeno izdana.

7. Pritožnica v pritožbi sama priznava, da je zahtevala izvedbo naroka. V pritožbenem postopku nadalje ni izpodbijana ugotovitev, da je bila na narok, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo 10. 6. 2025, pravilno vabljena,² a se ga ni udeležila. Pravilna je tudi presoja, da v konkretni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP). S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo sodbe na podlagi pripoznave predpisuje 3. odst. 454. čl. ZPP. Ob taki ugotovitvi so neutemeljeni tudi očitki o kršitvi pravice do izjave ter kršitvi ustavne pravice do obrambe. Te pravice so bile pritožnici zagotovljene, a je njihovo uveljavitev sama preprečila.

8. Pritožbene navedbe o različnih postopkovnih kršitvah tudi sicer temeljijo na zmotnem razumevanju določb ZPP, po katerih se vodi postopek v sporu majhne vrednosti. V njem sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka. Odraz tega je tudi določba 3. odst. 454. čl. ZPP, katere namen je preprečiti, da bi stranka, ki je narok zahtevala, z izostankom zavlačevala postopek. Posledica, ki jo zadane,³ je sicer stroga, a je treba upoštevati, da je opravo naroka sama zahtevala in je zato od nje utemeljeno pričakovati, da se naroka, če je nanj pravilno vabljena, tudi udeleži.⁴ Pritožnica s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo le dokaze, ki jih je predložila tožnica, kaže tudi na nepoznavanje določbe 316. čl. ZPP, ki ureja t. i. sodbo na podlagi pripoznave. Pred izdajo te sodbe, ki je posledica (izrecne ali domnevane) pripoznave zahtevka s strani tožene stranke, sodišče ni dolžno niti upravičeno z izvedbo dokazov preverjati, ali so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, resnična in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sodbo, s katero ugodi zahtevku, po pripoznavi zahtevka in izpolnjenosti predpisanih procesnih predpostavk, izda "brez nadaljnjega obravnavanja." Očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo le dokaze, ki jih je predložila tožnica, je zato neutemeljen. Dokaznega postopka namreč sodišče ni izvedlo in ga tudi ni bilo dolžno izvesti.

9. Stroškovno odločitev toženka izpodbija nekonkretizirano. Pritožbeno sodišče je zato odločitev v tem delu preizkusilo le v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP in ugotovilo, da je pravilna.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP sodbo potrdilo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

¹ Zakon o pravdnem postopku.
² Iz podatkov spisa izhaja, da ji je bilo vabilo, z opozorilom o posledicah izostanka (glej list. št. 64 in 65), vročeno s fikcijo vročitve po 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP (28. 4. 2025 ji je bilo puščeno obvestilo o pošiljki, 14. 5. 2025 pa pošiljka, ker je ni dvignila v danem roku, puščena v izpostavljenem predalčniku).
³ Če gre za toženo stranko, kot v konkretnem primeru, je to izdaja sodbe, s katero se tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave).
⁴ Glej N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, str. 723.