UPRS Sklep I U 1235/2026

Tožba se zavrže.

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku omejila gibanje zaradi predaje odgovorni državi članici v skladu s 44. členom Uredbe (EU) 2024/1351 (1. točka izreka), pri čemer se mu omeji gibanje na prostore Centra za tujce, ..., od 17. 6. 2026 od 12:25 do prenehanja razlogov, vendar najdlje za obdobje šestih tednov (2. točka izreka), stroški postopka pa bremenijo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije (3. točka izreka).

Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, in sicer 22. 6. 2026 priporočeno po pošti, naslovno sodišče pa jo je prejelo 24. 6. 2026. Tožbo je vložil iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter sodišču predlagal, naj izpodbijani sklep odpravi. Obenem je vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, naj toženka takoj po prejemu sklepa prenehati izvajati ukrep pridržanja tožnika v Centru za tujce (...) do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z ZUS-1, ki se uporablja tudi v postopkih sodnega varstva po Zakonu o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1, peti odstavek 71. člena ZMZ-1), na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbe s sklepom tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Na omenjeni razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, ves čas postopka.

Sodišče tako ugotavlja, da je že predhodno, tj. 23. 6. 2026 prejelo tožnikovo tožbo, ki jo je tožnik naperil zoper isti sklep tožene stranke o omejitvi gibanja, tj. sklep št. 2142-4303/2025/42 (1221-06) z dne 18. 6. 2026. Ta zgodnejši upravni spor se je vodil pod opr. št. I U 1229/2026 in je sodišče 24. 6. 2026 tudi že s sodbo in sklepom v zadevi odločilo, tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep odpravilo in toženki prepovedalo izvajanje pridržanja tožnika na njegovi podlagi; predlog za izdajo začasne odredbe pa ni bil utemeljen. Zoper cit. sodbo pritožba ni dovoljena in je torej pravnomočna. Iz navedenega pa tudi izhaja, da sta bila zahtevka v zadevi I U 1229/2026 in v obravnavani zadevi istovetna.

Glede na navedeno je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba in je bilo torej o predmetni zadevi že pravnomočno odločeno, zato je sodišče moralo tožbo v tem upravnem sporu na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.

K II. točki izreka

ZUS-1 v 32. členu določa, da sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek). Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek).

Formalni pogoj za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je pravočasno vložena tožba, ki je sposobna za meritorno obravnavo. Ker je sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru tožba ni dovoljena, to posledično pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.¹
-------------------------------
¹ Tako npr. sklepi VSRS I Up 1407/2005 z dne 1. 12.005, I Up 1248/2005 z dne 26. 10. 2005, I Up617/2003 z dne 14. 5. 2003.