VSLJ Sklep IV Cp 843/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženca sta starša mld. A. A., rojenega 2021. Na naroku za obravnavo začasne odredbe 16. 4. 2025 sta dosegla soglasje o tem, da se mladoletni A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo materi, da oče plačuje začasno preživnino in da stiki med očetom in otrokom začasno potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo B. (v nadaljevanju CSD) vsako sredo v trajanju 1 do 2 ure. Ti so tekli 7. 5. 2025, 14. 5. 2025, 21. 5. 2025 in 4. 6. 2025, po oceni CSD so bili ustrezni in otroku v korist, na zadnji stik pa je oče zamudil in po njem, tako trdi predlagateljica, ki je prevzela otroka, predlagateljico z avtomobilom zasledoval in s tem kršil ukrep prepovedi približevanja. Sodišče prve stopnje je 12. 6. 2025 dogovorjene stike prekinilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 3. 2026 jih je nato ponovno začasno vzpostavilo, in sicer stiki med mladoletnim A. A. in njegovim očetom potekajo začasno pod nadzorom CSD vsako sredo v trajanju 1 ure oziroma na drug dan, ki ga v soglasju s staršema določi pristojni CSD, ki lahko stik prekine, če oceni, da mladoletnemu A. A. ni v korist. Pred prvim stikom mora oče strokovnim delavcem CSD predložiti izvid testa na prisotnost prepovedanih drog, tako določeni stiki pa trajajo do pridobitve izvedenskega mnenja, največ pa 9 mesecev.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Strinja se z delom, ki očetu nalaga predložitev negativnega testa na prisotnost prepovedanih drog, ker ta predstavlja nujni in minimalni standard za zaščito otroka. Sodišču prve stopnje očita, da je svojo odločitev v bistvenem oprlo na izvedensko mnenje izvedenca, premalo teže pa dalo ugotovitvam in opozorilom strokovnih delavk CSD. Spregledalo je, da otrok kaže znake stiske in posttravmatske travme, kar naj bi se kazalo v njegovem vedenju, ko v vrtcu ob pogledu na policijsko patruljo izjavi, da so policisti prišli ponj in po mamico. Čeprav to izvira iz navedb matere, je CSD kot strokovni organ ocenil, da je dovolj relevantno, da to izpostavi, sodišče prve stopnje pa tega ni v zadostni meri raziskalo niti ustrezno ovrednotilo pri svoji odločitvi. V celoti je spregledalo, kaj za otroka, starega komaj štiri leta in pol, pomeni nenadna in prisilna ponovna vzpostavitev stikov z očetom po večmesečni prekinitvi. Očeta namreč že dalj časa ni videl, od 12. 6. 2025 z njim ni imel stikov, živel pa je v okolju, ki je bilo zanj po travmatičnih dogodkih končno varno in predvidljivo. Meni, da odreditev takojšnjih stikov, brez da bi otroka na to ustrezno in postopno pripravili, predstavlja zanj hudo psihično breme in potencialno retravmatizacijo. Gre za srečanje z osebo, ki je v otrokovem spominu in izkušnji povezana s strahom in stisko, zato bi ga bilo nujno pripraviti na srečanje in seznaniti s situacijo, to pa je sodišče prve stopnje preskočilo in interes odraslega postavilo pred največjo korist otroka. Meni, da bi takojšnja vzpostavitev tedenskih stikov za otroka predstavljala izjemno psihično breme, spregledana pa je ostala tudi vsebina pravnomočne obsodilne sodbe, ki jo povzame. Meni, da bi moral otroka pregledati izvedenec in podati mnenje o tem, kako bi ponovna vzpostavitev stikov vplivala na njegovo duševno stanje, ali bi zanj predstavljala retravmatizacijo in ali so stiki zanj v tej fazi sploh koristni. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se stiki otroka z očetom prekinejo, podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Svoj odgovor je dvakrat pravočasno dopolnil.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče izda začasno odredbo, s katero začasno poseže v družinska razmerja, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - DZ ). Otrokova ogroženost je pravni standard, katerega vsebino napolni v vsakem primeru posebej. Pri tem so mu v pomoč napotki v DZ: Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti osredotočen na tisto, kar je za presojo nujno in neobhodno potrebno. Sodišče prve stopnje je na prvo mesto pravilno dalo okoliščino, da stikov med otrokom in njegovim očetom ni bilo. Njihova daljša prekinitev je nedvomno otroku v škodo in ga ogroža. Stik otroka s staršem je namreč pomemben za otrokov zdrav razvoj, kar sodišču narekuje, da te vzpostavi oziroma ohranja, razen če so podani res utemeljeni razlogi, ki narekujejo njihovo ukinitev.

Očetu je Okrožno sodišče v ... z odločbo K 000/2024 z dne 9. 4. 2025 izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika. Določilo mu je kazen zapora v trajanju dveh let, če v preizkusni dobi petih let ne bo storil novega kaznivega dejanja, in mu prepovedalo navezovanje stikov in približevanje žrtvi - predlagateljici na manj kot 500 metrov in njenemu domu ter vsakokratnemu delovnemu mestu na manj kot 1500 metrov, prav tako mu je prepovedalo približevanje njenim staršem. Določilo je tudi izjemo v primeru sodnih postopkov in zagotavljanja stikov s sinom, določenih v drugi sodni odločbi.

CSD je v mnenju 9. 7. 2025 ocenil, da so bili stiki, ki so bili izvedeni pred prekinitvijo, otroku v korist, razen zadnjega, za katerega meni, da sta predlagateljica ter otrok ob dogodku doživela hudo retravmatizacijo, v mnenju z dne 10. 9. 2025 pa, da predlagateljičin strah ni pojenjal. Zaznava strokovne delavke, ki je opravila razgovor s staršema, pri čemer je zaznala strah pri materi in jezo pri očetu ter imela glede njega slab občutek, prav tako ni ostala spregledana. Razložila je, da je stik pod nadzorom brez srečanja staršev tehnično mogoče izvesti, ni pa mogoče nadzorovati gibanja očesa v času, ko ni stika. Sodišče prve stopnje je njeno izjavo kot tudi mnenja CSD vzelo v obzir, pojasnilo, da ne temeljita na razgovoru z otrokom, in očetovo spoštovanje prepovedi preverilo pri predlagateljici, ki je povedala, da nasprotnega udeleženca v svoji bližini ni nikoli videla. Ob tehtanju med ogroženostjo otroka zaradi prekinitve stikov in zaradi nadaljevanja stikov se je utemeljeno oprlo na mnenje izvedenca klinične psihologije, ki je ob svojem strokovnem znanju podal oceno, da je oče na splošno naklonjen sinu in do njega goji pozitivna čustva, hkrati pa je senzitiven, impulziven, z nižjo frustracijsko toleranco in hitrimi spremembami čustvovanja, zato je predlagal stike otroka z očetom pod nadzorom. Menil je, da je nasprotni udeleženec sposoben vzpostaviti stik s sinom na način, da ga ne bo ogrožal in da ne bo ogrožal njegove matere ali starih staršev. Ni zaznal znakov, da bi gojil sovražna čustva do teh oseb, za razvoj stabilnih in kakovostnih medsebojnih odnosov pa bi potreboval dolgoročnejšo psihoterapevtsko obravnavo. Oče je po njegovi oceni sposoben sprejemati navodila strokovnih delavcev in jih upoštevati, delati pa mora na sebi, tudi na izgubi partnerskega odnosa. Izvedenec ni predvidel, da bi situacije, povezane s skrbjo za otroka ob nadzorovanem stiku, očetu predstavljale stresno situacijo takšne intenzivnosti, da bi lahko nenadzorovano reagiral in s tem škodil otroku, kar po njegovem mnenju potrjujejo tudi pretekle izkušnje na nadzorovanih stikih.

Predlagateljica zoper mnenje ni podala pripomb. Ni se potrdil niti njen očitek nasprotnemu udeležencu glede zlorabe drog. Neposrednega nasilja nad otrokom sodišče prve stopnje ni zaznalo, čeprav je gotovo zanj škodljivo že to, da je bil priča nasilju nad materjo. Prezreti ne gre niti tega, da sta starša 16. 4. 2025, torej že po očetovi obsodbi za povzročeno nasilje, sklenila začasno poravnavo, v kateri so bili dogovorjeni stiki pod nadzorom strokovnih delavcev CSD. Tudi mati je tako ocenila, da oče otroku v njihovi navzočnosti ne more škoditi oziroma ga ogroziti in da otrok očeta ne povezuje z nasiljem in strahom. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tehtnico utemeljeno nagnilo v korist stikov. Pritožbeno sodišče mu ob povedanem tako pritrjuje, da bi nadaljnja prekinitev stikov otroku povzročila večjo škodo kot izvajanje stikov pod nadzorom, s katerimi se bo vzpostavila in vzdrževala čustvena navezanost, povezanost in občutek medsebojne pripadnosti. Na strani očeta pa je, da pri tem spoštuje prepovedi, ki mu jih nalaga pogojna obsodba za kaznivo dejanje, sicer ne bo izključena niti prekinitev stikov.

Pritožbeni razlogi se tako niso potrdili, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). O stroških ni odločalo, saj jih udeleženca nista priglasila.