VSK sklep I Cp 591/2014

Pritožbam se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagateljice za delitev solastnine zavrnilo ter odločilo o skupnih stroških, ki jih morajo sorazmerno z deležem trpeti udeleženci, kot to določno izhaja iz točke II izreka sklepa. V razlogih sklepa je pojasnilo, da etažna lastnina še ni nastala. Predlagateljica pa je predlagala delitev nepremičnine v solastnini, toda le na parceli in ne tudi na stavbi, ter je zato tak predlog „v taki obliki neizvedljiv“. Poleg tega se fizične delitve ne more izvesti brez dokaza z imenovanjem izvedenca geodetske stroke, ki bi lahko izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v temeljni evidenci, to je zemljiškem katastru, ter opozorilo na določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN), ki zahteva, da se sodni odločbi obvezno priloži elaborat. Stranke postopka pa kljub pozivu sodišča niso predlagale postavitve izvedenca geodetske stroke v tem predlagalnem postopku. Zato je predlog za delitev zavrnilo.

Zoper sklep je vložila pritožbo predlagateljica, drugi in peta nasprotna udeleženka po pooblaščencu ter peta nasprotna udeleženka tudi sama.

Predlagateljica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa, pritožbeno sodišče naj samo odloči o zadevi, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Predlagateljica je v postopku pojasnila, da etažna lastnina še ni vzpostavljena, posamezni deli stavbe, ki so določeni s sklepom GURS-a, še nimajo lastnikov, razlogi sklepa so pomanjkljivi, podana je bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Jasno je, da je predlagateljica predlagala delitev solastnine tudi na stavbi in ne le na zemljišču in to tako, da dosedanji solastniki pridobijo lastninsko pravico na posameznih delih stavbe, kot so določeni s sklepom GURS, glede preostanka, torej zemljišča, pa naj se izvede parcelacija po predlogu parcelacije, ki jo je oktobra 2012 izdelal Geodetski biro M. d.o.o. Ne strinja se z očitkom sodišča, da je treba predlagati oz. imenovati izvedenca geodetske stroke, ker je treba sodni odločbi o delitvi solastnine priložiti elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Lastninska pravica se pridobi že z pravnomočnostjo sodne odločbe in ne šele z vpisom v zemljiški knjigi, opozarja na 70. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predvsem je skrb strank, kako bodo dosegle vknjižbo lastninskih pravic. Sicer pa je predlagateljica priložila sklep GURS-a in predlog parcelacije iz leta 2012, in bi sodišče lahko samo brez nadaljnjega imenovanja izvedenca geodetske stroke izdalo sklep o delitvi solastnine, ki je primeren za vknjižbo lastninskih pravic. Kolikor pa sodišče meni, da brez imenovanja izvedenca geodetske stroke meritorne odločitve ni mogoče sprejeti, bi se eventuelno z drugimi udeleženci dogovorili za tak predlog in skupne stroške kot skupno breme.

Drugi in peta nasprotna udeleženka sta po pooblaščencu vložila pritožbo ter predlagata razveljavitev sklepa skladno z drugim odstavkom 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter zavrženje predlagateljičinega predloga oz. da se zadeva odstopi sodišču druge stopnje, ki naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V spisu se nahaja dogovor o delitvi predmetne nepremičnine, ki predstavlja pogodbo in procesne predpostavke za vodenje postopka ne obstojijo. Po drugi strani sodišče ni spoštovalo 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), če predlagateljica ni predlagala dokaza z izvedencem, bi moralo sodišče postopek s sklepom ustaviti, kar bi pomenilo, da stroške nosi predlagateljica glede na 37. člen ZNP v povezavi s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Priglašata stroške pritožbe.

Peta nasprotna udeleženka je tudi sama vložila pritožbo, kjer oporeka stroškovni odločbi, nasprotni udeleženci niso sprožili nobenega postopka.

Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnih udeležencev. Ne drži, da bi med strankami obstajal sporazum o delitvi. Podpisana listina v prilogi B9 do B12 predstavlja le zapisnik o sestanku stanovalcev.

Drugi in peta nasprotna udeleženka sta odgovorila na pritožbo predlagateljice. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog predlagateljice v tem predlagalnem postopku, predlagateljica po pozivu sodišča ni založila predujma za plačilo sodnega izvedenca.

Pritožbe so utemeljene.

Predlagateljica je v tem predlagalnem nepravdnem postopku vložila predlog za delitev solastnine ter predlagala, da se nepremičnina, v solasti udeležencev, fizično deli tako, da se vzpostavi etažna lastnina, da posamezni udeleženci pridobijo posamična stanovanja v stavbi (kot posamezni del zgradbe), ki so že opredeljena v odločbi Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 11.9.2012, ter posamični etažni lastniki prejmejo tudi posamični del zemljišča, kot je to predvideno v predlogu parcelacije za parcelo št. 60/3 k.o. 2630- P. ki ga je izdelalo Podjetje M. d.o.o. Oktobra 2012.

Glede na to, da se solastniki (udeleženci tega postopka) ne morejo sporazumeti glede delitve, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes, če fizična delitev ni mogoča v naravi in niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, da se stvar proda ali razdeli kupnina (fizična ali civilna delitev – 70. člen SPZ). V določenih primerih pa predstavlja fizično delitev tudi vzpostavitev etažne lastnine in prav to je predlagala predlagateljica. Glede na prej opisan predlog predlagateljice, je pritrditi njeni pritožbi, ko graja razloge sklepa pod točko 5, da ni predlagana delitev solastnega celotnega premoženja, pač pa le „na zemljiški parceli“. Iz tega razloga sodišče prve stopnje torej predloga ni smelo zavrniti. Prav tako je napačen tudi nadaljnji razlog sklepa za zavrnitev predloga, ko sodišče očita predlagateljici, da ni predlagala imenovanje izvedenca geodetske stroke, ki bi izdelal ustrezen elaborat. Glede na prej opisane možne načine delitve elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ni vedno nujno potreben (npr. če bi sodišče odločilo, da se opravi civilna delitev ali bi npr. odločilo o vzpostavitvi etažne lastnine, ko bi bila celotna parcela skupni del v solastnini vseh etažnih lastnikov), ter je sodišče tisto, ki odloči (seveda upoštevaje upravičene interese solastnikov) o načinu delitve. Ni sicer pravilno stališče predlagateljice, ko omenja konstitutivni učinek sodne odločbe, pri etažni lastnini je namreč predpisan konstitutivni učinek vpisa v zemljiško knjigo (prim. 107. člen SPZ). Vendar pa, če se deli nepremičnina, mora sklep sodišča omogočiti vpis v kataster in zemljiško knjigo ter je pravnomočni sklep o delitvi na etažno lastnino sklep, na podlagi katerega je mogoče doseči vpis v zemljiško knjigo in kataster (prim. 8. člen ZEN).

Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov, skupni del je tudi zemljišče, na katerem stoji zgradba. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati, je pa seveda glede na navedeno možna tudi taka delitev, da se zemljišče, kolikor presega del, na katerem stoji zgradba, razdeli tako, da posamični etažni lastnik pridobi posamični del zemljišča, za kar pa je potrebna izdelava ustreznega elaborata, ki bo omogočil vpis v kataster. Predlog parcelacije, ki ga je predlogu priložila predlagateljica, to ni. Sodišče prve stopnje ni podalo razlogov, zakaj meni, da je nujna izdelava elaborata za vpis sprememb v zemljiškem katastru, saj se ni opredelilo o načinu delitve, ki bi bil primeren v tej zadevi, po drugi strani pa je v nepravdnem postopku sodišče tisto, ki ne glede na to, da gre za predlagalni postopek, oceni oz. odloči o načinu delitve nepremičnine v solastnini, na podlagi te ocene pa zatem po potrebi pritegne izvedenca zaradi parcelacije ter naloži plačilo predujma predlagatelju (36. člen ZNP), v primeru, da le-ta tega ne plača, ter sodišče izda sklep o umiku, pa imajo drugi udeleženci pravico, da predlagajo nadaljevanje postopka, dosežejo, da se postopek nadaljuje in sami plačajo predujem.

Tako se izkaže, da so razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga po eni strani materialnopravno zmotni, tudi niso upoštevane določbe predvsem 36. v zvezi s 24.členom ZNP, kar utemeljeno uveljavlja pritožba nasprotnih udeležencev ter je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo, sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče izhajati iz materialno pravnih in procesnih določb, kot zgoraj nakazano, ki urejajo postopek delitve, da bo lahko sprejelo pravilno odločitev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločitev (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).