UPRS sodba I U 2209/2011

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju Služba Vlade) je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku vlogo tožnika za projekt „Proizvodni objekt in nakup tehnološke opreme“ zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je v Uradnem listu RS, št. 37/11 z dne 20. 5. 2011 objavila Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občine Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški potok in Kostel v letu 2011 in 2012 (v nadaljevanju Javni razpis). Tožnik je s svojo vlogo kandidiral na navedenem Javnem razpisu, po postopku izbire projektov pa je bila njegova vloga s sklepom z dne 9. 8. 2011 zavrnjena. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo, ki jo je obravnavala komisija za pritožbe in s sklepom z dne 31. 8. 2011 pritožbi ugodila, navedeni sklep z dne 9. 8. 2011 odpravila in vlogo tožnika vrnila v ponovno odločanje. Komisija za pritožbe je namreč po pregledu pritožbe in vloge ugotovila, da bi moral naročnik, to je Služba Vlade, tožnika pozvati k dopolnitvi vloge, saj izločitev stroškov usposabljanja kot neupravičenih stroškov ne spremeni dejstva, da tožnik izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije, vključno s tem, da je predvidel 50 % sofinanciranje vrednosti projekta. Ker je tožnik posredoval nepopolno vlogo, bi ga moral organ v skladu s poglavjem 2.20 razpisne dokumentacije (dopolnitev vlog) pozvati k dopolnitvi. Na podlagi tega je Služba Vlade tožnika pozvala na dopolnitev vloge, le-ta pa je vlogo dopolnil 22. 9. 2011. Tako je bilo ugotovljeno, da je bila vloga dopolnjena v vseh točkah iz poziva, priloženo je tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Ker je bila vloga popolna in utemeljena glede na Javni razpis in Razpisno dokumentacijo, je bila posredovana komisiji v ponovno ocenjevanje, in sicer sta jo ocenila dva člana komisije. Služba Vlade v obrazložitvi izpodbijanega sklepa še ugotavlja, da sta bili oceni obeh članov komisije enaki ter da je vloga po kriterijih iz Javnega razpisa dobila naslednje število točk: - za dodano vrednost na zaposlenega 15 točk, - za število ustvarjenih novih delovnih mest 18 točk, - za okolje 10 točk, - za lokacijo investicije 12 točk, - za cilj investicije 10 točk. Skupaj je tako vloga tožnika dobila 65 točk. Dalje ugotavlja, da je bilo na sklopu B v postopku ocenjevanih 30 vlog, ki so vse presegle minimalni prag 30 točk, ki je določen v Razpisni dokumentaciji. Za sklop B je bilo skupno razpoložljivih 4.170.249,19 EUR, od tega 2.546.336,10 EUR za leto 2011 in 1.623.913,00 EUR za leto 2012, kar je za 5.204.431,44 EUR manj, kot je bilo skupno zaprošenih sredstev. Zato so bile vloge po ocenjevanju razvrščene na seznam tako, da se sofinancirajo najprej vloge, ki so dosegle višje število točk. Sredstva so zadoščala za sofinanciranje vlog oziroma projektov, ki so dosegli vsaj 67 točk in za eno od štirih vlog, ki so dosegle 65 točk. Vrstni red vlog z enakim številom točk je bil določen na podlagi dodatnega merila za ocenjevanje, ki je predvideno v Razpisni dokumentaciji v predzadnjem odstavku poglavja 2.21 - Merila za ocenjevanje vlog. Na podlagi dodatnega merila za ocenjevanje, to je dodatnega kriterija o določitvi prioritet - izračun koeficienta čiste donosnosti kapitala, se je vloga tožnika uvrstila na tretje mesto med vlagatelji, ki so dosegli 65 točk. Ker so sredstva zadoščala le še za eno vlogo oziroma projekt, ki je dosegel 65 točk, je Služba Vlade vlogo tožnika zavrnila.

Tožnik v tožbi uvodoma podaja navedbe v zvezi z nezakonitostjo sklepa Službe Vlade z dne 9. 8. 2011, ki je bil po pritožbi s sklepom z dne 31. 8. 2011 odpravljen ter zadeva vrnjena v ponovni postopek. V zvezi z izpodbijanim sklepom pa navaja, da je odločitev Službe Vlade napačna ter temelji na nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, posledično pa na nepravilni uporabi materialnega prava in kršitvah pravil postopka. Služba Vlade je namreč vlogo tožnika napačno oziroma prenizko ovrednotila, pri čemer je kršila pravila in merila, določena v Razpisni dokumentaciji. Pri postavki „cilj investicije“ je tožniku priznala 10 točk, čeprav je tožnik izrecno navedel, da je investicija namenjena proizvodnji novih proizvodov in razširitvi obsega obstoječih produktov. Posledično bi mu morala Služba Vlade iz tega naslova priznati 25 točk, torej 10 točk za modernizacijo proizvodnje z obstoječimi izdelki in 15 točk za proizvodnjo novega izdelka (glej str. 13 razpisne dokumentacije, točka e). Skladno z navodili iz Razpisne dokumentacije je namreč tožnik produkt lastnega razvoja dokazal z ustreznimi dokazili, čeprav razpisna dokumentacija ne določa natančno, katera so ta dokazila. Tako je k svoji vlogi priložil vse, s čimer je v zvezi s tem sploh razpolagal (slike prototipov, zasnove in opis novih snežnih plugov serije TS, KS in KK). V svojem poslovnem načrtu na str. 36 je pojasnil, da je cilj investicije proizvodnja novih proizvodov in hkrati razširitev obsega obstoječih produktov. Pri tem je k svoji vlogi priložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da gre za povsem nove snežne pluge, ki so namenjeni drugi ciljni skupini kupcev kot plugi, ki jih je tožnik izdeloval že doslej. Snežni plugi, ki so bili predmet načrtovane investicije, so bili premierno prikazani leta 2011 na sejmu ... v Nemčiji, njihova serijska proizvodnja pa naj bi stekla konec leta 2011 ali v začetku leta 2012. K poslovnemu načrtu je priložil tudi idejni načrt snežnih plugov serije KK, idejno zasnovo, načrte in opis snežnih plugov TS in KS ter fotografije prototipnih snežnih plugov serije KK, TS in KS, prvič prikazanih na sejmu A., ki je potekal od 26. do 28. 6. v ... v Nemčiji. Kolikor bi torej Služba Vlade vlogo tožnika ocenila pravilno in upoštevala točke, ki so mu priznane iz naslova proizvodnje novih produktov, bi z vlogo dosegel 15 točk več in posledično bil upravičen do sredstev, zaradi katerih se je tudi prijavil na Javni razpis. Predlaga tudi zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika. V nadaljevanju tožbe pojasnjuje aktivno legitimacijo za vložitev le-te. Sklicuje se na določbo 14. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Izpostavlja tudi, da je Služba Vlade kršila pravila postopka s tem, ko tožniku ni dala možnosti, da bi se zoper izpodbijani sklep pritožil, pri čemer je v točki 2.24 Razpisne dokumentacije pravica do pritožbe izrecno zagotovljena. Sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo opisuje potek postopka, v zvezi s tožbenimi navedbami pa navaja, da je tožnik v vlogi, in sicer v poslovnem načrtu na strani 36 in 37 navedel obrazložitve glede ciljev investicije. Poudarja, da so ocenjevalci kot podlago za ocenjevanje merila „cilj investicije“ upoštevali opredelitev operacije, kot jo je sam prijavitelj (tožnik) navedel v vlogi, katere sestavni del je tudi poslovni načrt prijavljene investicije, na str. 36 in 37, podpoglavje „temeljni cilji operacije (investicije)“. Kot izhaja iz poslovnega načrta na str. 36, je tožnik navedel naslednji cilj investicije: postavitev robotske celice, ki bi omogočila povečan obseg proizvodov ter tudi načrtovana rast prihodkov od prodaje snežnih plugov. V nadaljevanju, kjer opredeljuje operacijo oziroma investicijo, je v enem stavku omenil proizvodnjo novih izdelkov, razširitev kapacitet za obstoječe produkte in pomanjkanje proizvodnega prostora, brez kakršnekoli povezave in napotila organu na priloge, ki so bile priložene k vlogi. Pri merilu „cilj investicije“ iz samega ocenjevalnega lista, izpolnjenega na podlagi poslovnega načrta tožnika, izhaja, da je možno 25 točk dobiti le v primeru proizvodnje novega izdelka (produkt lastnega razvoja), kar upravičenec dokazuje z ustreznimi dokazili. V VI. poglavju Javnega razpisa je določeno, da morajo biti vse vloge v slovenskem jeziku, stroški projekta in ostali finančni izračuni pa morajo biti v EUR. Priloge, ki jih navaja in prilaga tožnik, pa so v nemškem jeziku. Tožnik v vlogi, ko je opisoval temeljne cilje operacije, ni izkazal, da planira proizvodnjo novega izdelka, niti da bo nov izdelek produkt vlagateljevega razvoja, prav tako k vlogi ni priložil ustreznih dokazil, iz katerih bi organ lahko razbral, da planira produkt lastnega razvoja. Tako je komisija tožnikovo vlogo ocenila skladno s podatki, ki jih je sam posredoval in skladno z določili Javnega razpisa. Na podlagi teh podatkov mu je bilo možno pri merilu „cilj investicije“ dodeliti le 10 točk. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2012 ponovno poudarja, da je bila njegova vloga prenizko in s tem napačno vrednotena. Izpostavlja, da je v poglavju 1.12 „Opredelitev operacije (investicije)“ navedel razvoj novih izdelkov v enem stavku, vendar je nato v poglavju 1.4 „Najpomembnejši izdelki/storitve podjetja“ podrobneje opisal razvoj novih izdelkov. S tem je želel poudariti, da gre za proizvodnjo novega izdelka oziroma produkta lastnega razvoja, kar izhaja iz vsebinske opredelitve. Navedbe toženke, da v svoji vlogi ni izkazal, da planira proizvodnjo novega izdelka, niti da bo nov izdelek produkt vlagateljevega razvoja, so tako popolnoma neutemeljene. Toženka bi morala razbrati, da tožnik planira produkt lastnega razvoja. Izpostavlja tudi, da je toženko napotil na priloge, iz katerih je jasno razvidno, da gre za skice novih snežnih plugov, ki jih je razvil v letu 2011 in jih je prvič prikazal šele leta 2011 na sejmu A. v ... v Nemčiji, ki je največji evropski sejem komunalne opreme s prikazom delovanja izdelkov. Poudarja, da je svoji vlogi v dokaz razvoja svojih izdelkov predložil fotografije novih plugov in načrt - skico novih snežnih plugov, s čemer je izpolnil zahtevo toženke. Njeni očitki so v tem delu torej neupravičeni, saj je ravnal skladno z navodili za prijavo na Javni razpis ter z Merili za ocenjevanje. Izpostavlja tudi, da iz objavljenih rezultatov Javnega razpisa izhaja, da gre večinoma za nakup novih strojev in opreme, običajno za potrebe širitve proizvodnje. Tožnik je tako eno od redkih podjetij, ki so prijavili investicijo z namenom razvoja novih proizvodov, poleg tega pa je imel tudi na novo zgrajeno halo, namenjeno prav proizvodnji novih izdelkov, s katerimi se je na Javni razpis prijavil. Iz navedenega po prepričanju tožnika jasno izhaja, da je organ njegovo vlogo napačno oziroma prenizko ovrednotil, pri čemer je kršil pravila in merila, določena v Razpisni dokumentaciji. Tožnik je namreč skladno z navodili iz razpisne dokumentacije produkt lastnega razvoja dokazal z ustreznimi dokazili, predvsem pa je bila njegova vloga v slovenskem jeziku, skladno z določili razpisa. Kolikor pa je organ želel še prevod tehničnih podatkov iz prilog, bi moral tožnika pozvati, da prevod v ustreznem roku predloži.

Toženka v pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2012 še navaja, da je komisija pri vrednotenju „Ciljev investicije“ upoštevala tožnikove navedbe iz poglavja 1.12 poslovnega načrta, ko je v podpoglavju „Temeljni cilji operacije (investicije)“ navedel temeljne cilje. Med cilji pa ni navedel ciljev za razvoj in trženje novih izdelkov, kot dokazuje v dopolnitvi tožbe. Izpostavlja tudi, da so pregledali priloge k poslovnemu načrtu, ki predstavljajo „Idejni načrt snežnega pluga KK“, „Schwinklenker schneepflug B.“ v nemščini in fotografije prototipnih snežnih plugov serije KK, TS in KS, prvič prikazanih na sejmu A., ki je potekal od 26. do 28. junija v ... - Nemčija. Kot izhaja iz poslovnega načrta, poglavje 1.4 „Najpomembnejši izdelki/storitve podjetja“, je tožnik v prilogi prikazane proizvode navedel med proizvodnim programom podjetja, za kar potrebujejo investicijo v modernizacijo obstoječe proizvodnje strojev. Prva priloga predstavlja sliko njihovega izdelka, drugi dokument o tehničnih podatkih je v nemščini in tretji dokument ne navaja leta razstavljenih strojev v ... Dokazila o razvoju novega izdelka poslovnemu načrtu niso bila priložena, in sicer niti patent, niti dokazilo o odkupu know-howa, idr. o razvitih izdelkih, ki se tržijo. Ocenjevalca in člani komisije so iz poslovnega načrta, ki ga je posredoval tožnik, tako lahko ugotovili, da prijavljena investicija za sofinanciranje projekta „Izgradnja proizvodnega objekta in nakup tehnološke opreme“ sledi ciljem: modernizacija proizvodnje, povečan obseg proizvodnje, sprememba logistike in tehnološkega postopka, izboljšanje produktivnosti dela, zmanjševanje obremenitve odpadnih voda, dvig dodane vrednosti na zaposlenega, dvig prihodkov in dobička ter letno zaposliti enega novega delavca. Tožnik je v poslovnem načrtu pod poglavjem 1.4 sicer opisal svoj proizvodni program. To pa v skladu s IV. poglavjem obravnavanega Javnega razpisa „Merila za ocenjevanje“ in v skladu s poglavjem 2.21 „Merila za ocenjevanje vlog“ iz Razpisne dokumentacije ni bilo predmet ocenjevanja. Zgoraj navedenih prilog poslovnega načrta pri ocenjevanju doseženih ciljev projekta organ tako v skladu z Javnim razpisom in določili Razpisne dokumentacije ni mogel upoštevati, saj se priloge niso nanašale na poglavje 1.12 poslovnega načrta „Temeljni cilji operacije (investicije)“, pač pa na poglavje 1.4 „Najpomembnejši izdelki/storitve podjetja“, kar navaja tudi tožnik. Del prilog je bil nepopoln (letnice), del pa v tujem jeziku. Glede na to, da tožnik v vlogi, ko je opisoval temeljne cilje operacije, ni izkazal, da planira proizvodnjo novega izdelka, niti da bo nov izdelek produkt vlagateljevega razvoja, prav tako k vlogi ni priložil ustreznih dokazil, iz katerih bi organ lahko razbral, da planira produkt lastnega razvoja, je komisija njegovo vlogo ocenila skladno s podatki, ki jih je sam posredoval in skladno z določili Javnega razpisa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do sofinanciranja začetne investicije v projekt, ki ga je poimenoval „Proizvodni objekt in nakup tehnološke opreme“, na podlagi Javnega razpisa.

Uvodoma sodišče odgovarja na tožbeni ugovor v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravil postopka s tem, ko mu toženka kljub izrecni določbi točke 2.24 Razpisne dokumentacije ni dala možnosti, da bi se zoper izpodbijani sklep pritožil. Predmetni Javni razpis, glede na obširno pravno podlago, ki je navedena v uvodnem delu, med drugim temelji na Zakonu o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) ter Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 99/09), ki v 12. poglavju ureja postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna. Po določbi prvega odstavka 231. člena Pravilnika lahko vlagatelj vloge vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila, če je odločal na prvi stopnji organ v sestavi ministrstva ali ministrstvo, razen če gre za odločanje po ZUP, oziroma vladna služba. Po 230. členu ZUP zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji vlada, ni pritožbe, zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, pa je dovoljena pritožba samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Takšen zakon mora določiti tudi, kateri organ je pristojen za odločanje o pritožbi, sicer o pritožbi odloči vlada. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi Služba Vlade 9. 8. 2011 izdala sklep, s katerim je zavrnila tožnikovo vlogo za sporni projekt. Po pritožbi je Služba Vlade s sklepom z dne 31. 8. 2011 tožnikovi pritožbi ugodila in sklep z dne 9. 8. 2011 odpravila ter njegovo vlogo vrnila v ponovno odločanje. V ponovnem postopku je Služba Vlade 9. 11. 2011 izdala izpodbijani sklep, ki vsebuje pravni pouk, da proti sklepu Službe Vlade ni pritožbe, dovoljeno pa je v 30 dneh sprožiti upravni spor. Tako sklep z dne 31. 8. 2011, kot izpodbijani sklep je podpisala ista oseba, to je državni sekretar A.A., odpravljeni sklep z dne 9. 8. 2011 pa namestnik direktorja B.B. Zgoraj citirano določbo 231. člena Pravilnika, ki jo je v obravnavanem primeru, kot že navedeno, potrebno uporabiti in ki je povzeta v določbi sedmega odstavka VIII. poglavja Javnega razpisa ter v točki 2.24 Razpisne dokumentacije, po kateri je zoper sklep Službe Vlade možna pritožba v roku osmih dni od prejema sklepa, je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razlagati v smislu, da zagotavlja stranki možnost, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, ki ji pred izdajo prvega sklepa ni bila dana (primerjaj: sodbi Upravnega sodišča I U 1354/2010 z dne 24. 5. 2011 in I U 485/2011 z dne 13. 3. 2012). Po mnenju sodišča torej oba sklepa pomenita odločitev, ki je sprejeta v enostopenjskem postopku. Ker je torej tudi obravnavani postopek šteti za enostopenjski, sodišče sodi, da ni podana v tožbi zatrjevana kršitev pravil postopka.

Glede tožbenih navedb v zvezi z nezakonitostjo sklepa Službe Vlade z dne 9. 8. 2011 pa sodišče pojasnjuje, da je bil le-ta s sklepom z dne 31. 8. 2011 zaradi ugotovljenih kršitev odpravljen in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje, v katerem je nato Služba Vlade izdala v tem upravnem sporu izpodbijani sklep. Zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na nezakonitost odpravljenega sklepa z dne 9. 8. 2011, za odločitev v tej zadevi niso relevantne.

V zvezi s tožbenim ugovorom napačnega oziroma prenizkega ovrednotenja vloge tožnika v izpodbijanem sklepu sodišče odgovarja, da je bil, glede na podatke upravnega spisa, postopek ocenjevanja tožnikove vloge skladen s pogoji Javnega razpisa. Zato očitke, da tožnik neupravičeno ni prejel večjega števila točk, kot neutemeljene zavrača. Tožnik ugovarja prenizko ovrednotenje postavke „Cilj investicije“, za katero mu je Služba Vlade v izpodbijanem sklepu priznala 10 točk, sam pa je prepričan, da bi mu morala iz tega naslova priznati 25 točk.

Po določbi 2.20 Razpisne dokumentacije strokovna komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo strokovna komisija zavrgla. Po določbi 2.16 Razpisne dokumentacije je vloga popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog med drugim predloži poslovni načrt. Sodišče ugotavlja, da je tožnik poslovni načrt predložil, kar pomeni, da se je v tem smislu (glede poslovnega načrta) njegova vloga štela za popolno. Zato je po presoji sodišča tožnikov očitek, da bi ga moral organ, kolikor je želel še prevod tehničnih podatkov iz prilog, pozvati na dopolnitev poslovnega načrta, neutemeljen. Po citiranih določbah Razpisne dokumentacije se namreč dopolnjujejo le nepopolne, torej formalno pomanjkljive vloge, ne pa tudi vsebinsko pomanjkljive, za kar gre v obravnavanem primeru.

Merila za ocenjevanje vlog pa so predpisana v določbi 2.21 Razpisne dokumentacije, in sicer so glede postavke „Cilji investicije“ merila opredeljena v točki e) te določbe, po kateri vlagatelji za širitev proizvodnje z obstoječimi izdelki pridobijo 8 točk, za modernizacijo proizvodnje z obstoječimi izdelki 10 točk, za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov 12 točk, za proizvodnjo novega izdelka 15 točk in za proizvodnjo izdelkov za izkoriščanje sončne energije ali lesa 20 točk. Tožnik zatrjuje, da bi mu organ moral, poleg 10 točk za modernizacijo proizvodnje z obstoječimi izdelki, priznati tudi 15 točk za proizvodnjo novega izdelka. Točka 6 Razpisne dokumentacije, v kateri je opredeljen poslovni načrt, določa, da mora biti projekt predstavljen v obliki, kot jo zahteva Razpisna dokumentacija. Projekt mora biti konkreten, dobro opredeljen, jasen in pregleden. Opis mora vsebovati dovolj podatkov, da je na podlagi njih možno oceniti vrednost meril, izvesti ocenjevanje vlog in ovrednotiti projekt glede na merila za izbor projektov. Navedena določba v petem odstavku tudi določa, da kolikor poslovni načrt ne bo vseboval izpolnjenih rubrik, ki so potrebne za oceno vloge, bo le-ta zavrnjena kot neustrezna. Glede na takšne določbe Razpisne dokumentacije o obvezni vsebini poslovnega načrta, sodišče pritrjuje Službi Vlade, da bi moral tožnik v ustrezni rubriki, torej v rubriki poslovnega načrta z naslovom „Cilji investicije“ konkretno, jasno in pregledno navesti dejstva v zvezi s proizvodnjo novih proizvodov. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je tožnik v rubriki 1.12, naslovljeni „Opredelitev operacije (investicije) – Temeljni cilji operacije (investicije)“ na strani 36 in 37 poslovnega načrta nameravano proizvodnjo novih izdelkov omenil le v enem stavku. Niti se v tej rubriki poslovnega načrta, ki se nanaša na postavko „Cilji investicije“ meril za ocenjevanje vlog, ni skliceval na nobene priloge. Tako sodišče zaključuje, da tožnik v relevantni rubriki poslovnega načrta ni jasno in konkretno opredelil v tožbi zatrjevane nameravane proizvodnje novih proizvodov, kot je bilo to od njega zahtevano v 6. točki Razpisne dokumentacije. Po povedanem predlagano zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika ne bi moglo vplivati na odločitev, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je ugotovilo, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.