UPRS sodba III U 22/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Koper-Postojna (tožena stranka) prepovedala tožeči stranki opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo z delavcem A.A., državljanom Hrvaške do odprave nepravilnosti, to je dokler mu bo omogočala delo v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo med inšpekcijskim pregledom 20. 4. 2012 v prodajalni in pekarni na naslovu ... nesporno ugotovljeno, da je kot pek opravljal delo A.A., državljan Hrvaške. Kasneje (6. 7. 2012) pa je bila s strani odgovorne osebe tožeče stranke podana izjava na zapisnik iz katere izhaja, da je v času inšpekcijskega pregleda dne 20. 4. 2012 A.A. uvajal v delo zakonitega zastopnika B.B., ki je v sredini aprila 2012 pričel z delom.

V nadaljevanju obrazložitve navaja, da za navedenega delavca niti v času inšpekcijskega pregleda, kakor tudi ne kasneje, ni bila dostavljena dokumentacija v zvezi z zaposlitvijo. Zato je tožeča stranka kršila določbe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (1. alinea prvega odstavka 5. člena ZPDZC), Zakona o delovnih razmerjih (9. člen - ZDR) in Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (6., 7. in 10. člen - ZZDT-1), zato je bilo treba odločiti kot izhaja iz izreka odločbe.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo št. 0610-33/2012/2 z dne 15. 11. 2012 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so navedbe v izpodbijani odločbi, da je A.A. dne 20. 4. 2012 opravljal delo peka v prodajalni in pekarni na naslovu ..., neresnične in očitno posledica napačnega razumevanja izjave B.B., ki je povedal, da je A.A. navedenega dne prišel v prodajalno, da mu pokaže kako se naroči blago, kakšne listine se uporabljajo ter da je odgovarjal na telefonske klice. A.A. je namreč prokurist družbe, zato je imel pravico biti v prodajalni in direktorju razložiti delo z dokumentacijo. Zato v tem primeru ne gre za opravljanje dela za katerega bi moral imeti prokurist delovno dovoljenje in ni mogoče uporabiti določb predpisov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter naloži toženi stranki plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v tožbi ni predložila novih dokazov in ni navedla novih dejstev, ki bi lahko privedli do drugačne odločitve, zato vztraja na pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka:

Tožba ni utemeljena.

V 4. točki prvega odstavka 17. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID) je določeno, da inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je inšpektorica za delo ob inšpekcijskem pregledu dne 20. 4. 2012 v prodajalni in pekarni na naslovu ..., ugotovila, da je A.A., ki ni imel delovnega dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi, prijave v pokojninsko, invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, opravljal delo peka. O ugotovitvah inšpekcijskega pregleda je bil sestavljen zapisnik, pri sestavi katerega sta sodelovala A.A. in B.B., iz katerega izhaja, da A.A. tistega dne v pekarni tožeče stranke dela kot pek. Zapisnik je bil prisotnima prebran in nanj nista imela pripomb. Dne 6. 7. 2012 pa je direktor tožeče stranke B.B. izjavil na zapisnik, da je dne 20. 4. 2012, ob inšpekcijskem pregledu A.A. delal s papirji in odgovarjal na telefon, ni pa delal kot pek, saj je prokurist družbe. Zato je inšpektorica za delo tožeči stranki naložila, da v roku 3 dni dostavi morebitno dokumentacijo v zvezi z delom ali zaposlitvijo A.A. na dan 20. 4. 2012. Če zahtevana dokumentacija v naloženem roku ne bo dostavljena, se bo štelo, da je tožeča stranka nima in bo ukrepala v skladu s pristojnostmi in pooblastili inšpekcije.

Iz upravnih spisov izhaja, da tožeča stranka zahtevanih dokazil v roku, niti kasneje, ni predložila. Tožeča stranka je torej dne 6. 7. 2012 na zapisnik ugovarjala zapisniku z dne 20. 4. 2012. Teh ugovorov pa ni podkrepila z dokazili oziroma listinami, ki bi dokazovale njene trditve v zapisniku z dne 6. 7. 2012. Zato je zapisnik z dne 20. 4. 2012, ki je bil sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), skladno s prvim odstavkom 80. člena ZUP javna listina, katere nepravilnost tožeči stranki ni uspelo dokazati (drugi odstavek 80. člena ZUP).

Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in 1. alineo prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter prvim odstavkom 6. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki določa, da je tujec zaposlen v Republiki Sloveniji, kadar je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ima sedež, podružnico ali prebivališče v Republiki Sloveniji, ali ima v skladu s tem zakonom status samozaposlene osebe, je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ter izdana skladno s 4. točko prvega odstavka 17. člena ZID.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.