UPRS sklep I U 661/2013

Upravno sodišče RS ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Tožnica je 22. 4. 2013 na to sodišče vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Krško št. 1231-2041/2011/2 z dne 4. 6. 2012, zaradi znižanja plačila za program vrtca. V tožbi navaja, da je pritožbo zoper navedeno prvostopno izpodbijano odločbo vložila 28. 6. 2012. Ker je od vložitve pritožbe poteklo že več kot dva meseca, o njeni pritožbi pa še ni bilo odločeno, je nato drugostopni organ pozvala, da v roku sedmih dni izda odločbo o njeni pritožbi. Ker o pritožbi še vedno ni odločeno, vlaga predmetno tožbo in sodišču predlaga, da pritožbenemu organu naloži, da v roku 30 dni od prejema sodbe odloči o pritožbi tožnice z dne 28. 6. 2012 ter da ji je toženka dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Kot je razvidno iz tožbe in njenih prilog, vlaga tožnica v predmetnem upravnem sporu tožbo zaradi molka drugostopnega organa v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo CSD Krško št. 1231-2041/2011/2 z dne 4. 6. 2012 zaradi znižanja plačila za program vrtca. Gre za odločitev prvostopnega upravnega organa, ki temelji na določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Določba 38. člena tega zakona določa, da o pritožbi zoper odločbo CSD odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in da pritožba ne zadrži izvršitve. Določba tretjega odstavka tega člena pa določa, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče.

Tudi v primeru tožbe zaradi molka drugostopnega organa, za kar gre v konkretnem primeru, ima tožnica zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Ker je torej v obravnavanem primeru sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče, je to sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.