VSL sklep I Cp 1684/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 132820/2013 z 22. 8. 2013, toženki pa še naložilo, da mora tožniku v 15 dneh povrniti 91,10 EUR stroškov pravdnega postopka.

2Zoper takšno sodbo se pravočasno iz vseh dopustnih zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožnica ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da odvetniku pripada nagrada za narok tudi, če je opravljen le poravnalni narok. Meni, da je bila situacija v zadevi Pdp 781/2001 Višjega delovnega in socialnega sodišča, na katero se sodišče prve stopnje sklicuje v izpodbijani sodbi, drugačna in zato neprimerljiva.

V nadaljevanju pritožbe pritožnica graja stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka v tem postopku ne more uveljavljati ugovora, da tožeča stranka svojega dela ni opravila strokovno.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik, odvetnik, od toženke zahteva plačilo odvetniškega honorarja za zastopanje v pravdni zadevi P 223/2012 pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama materialnopravno pravilno opredelilo kot pogodbo o naročilu oz. mandatno pogodbo v smislu 766. člena in sledečih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V nadaljevanju pa je materialnopravno zmotno toženki odvzelo ugovore v smeri kvalitete opravljenega dela.

6Stališče sodišča prve stopnje, da ima prevzemnik naročila (odvetnik) pravico do plačila za svoj trud ne glede na rezultat sodnega postopka, je sicer načeloma pravilno, saj gre za obveznost, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija uspeha. Ni pa to stališče pravilno v kategoričnem smislu, kakor ga je zavzelo sodišče prve stopnje, torej v smislu, da ima odvetnik pravico do nagrade tudi v primeru, če pri opravljanju posla ni ravnal z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi. Mandatar namreč pridobi pravico do plačila šele, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni (prim. 1. odstavek 779. člena OZ). To pomeni, da bodisi uspešno opravi posel (v primeru odvetnikovega zastopanja v pravdnem postopku to praviloma pomeni uspeh s tožbenim zahtevkom); če pa posla ne opravi uspešno, pridobi pravico do nagrade, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka: da je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi; če si je z ustrezno profesionalno skrbnostjo prizadeval, da bi ta interes uresničil (1). Sodišče prve stopnje se ob obravnavanju tožbenega zahtevka na plačilo nagrade mandatarju ne more izogniti ugovorom v tej smeri s sklicevanjem na to, da gre za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

7Pritožba je torej utemeljena. Sodišče prve stopnje se s trditvami tožene stranke (in posledično tudi tožeče stranke) o dejstvih, povezanih s profesionalno skrbnostjo ravnanja tožeče stranke, zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni ukvarjalo. Zato je moralo višje sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 458. člena ZPP pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, izhajajoč iz zgoraj nanizanih materialnopravnih izhodišč, presojati ugovor tožene stranke. Višje sodišče glede na pritožbene navedbe še dodaja, da sicer nima pomislekov v razlago tarifne številke 3102 tarife Zakona o odvetniški tarifi, kakršno je v izpodbijani sodbi zavzelo sodišče prve stopnje.

9Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Plavšak, N. v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2044, str. 258.