UPRS sodba IV U 291/2013

Tožba se zavrne.

1Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Carinski urad Celje, je s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, št. DT 4933-73663/2012-2 z dne 18. 9. 2012 odločil, da je dolžnica A.A., na podlagi odločbe, št. 207018262 1 z dne 29. 7. 2003, ki jo je izdal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ki je postala izvršljiva 16. 8. 2003, dolžna plačati neupravičeno izplačane denarne prejemke v znesku 102,74 EUR in stroške izdaje tega sklepa v višini 25 EUR. Določil je način oprave izvršbe in odločil, da pritožba dolžnika in ugovor banke oziroma hranilnice zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Odločitev o pritožbi je bila sprejeta v odločbi Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektorja za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, št. DT 498-2-101/2013-2 z dne 30. 9. 2013. Z navedeno odločbo je drugostopenjski organ pritožbi A.A. delno ugodil in v izreku sklepa spremenil datum izvršljivosti tako, da je navedel pravilen datum, 16. 9. 2003.

2Tožnica v tožbi odločitvi prvostopenjskega organa oporeka. Navaja, da odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ), št. 2070182621 z dne 29. 7. 2003 ni nikoli prejela, niti ni bila z njo seznanjena. Prejela pa je odločbo št. 207018262 z dne 19. 9. 2003, ki dokazuje, da je terjatev ZPIZ neutemeljena. V tožbi navaja podatek, da je od ZPIZ prejela več odločb in ponovno zatrjuje, da je po prejemu izpodbijanega sklepa želela tudi osebno pridobiti informacijo o odločbi, ki se v tem postopku izvršuje. Pojasnjuje, da ji je zaradi stečaja B. d.d. prenehalo delovno razmerje in da se je 1. 6. 2005, na ustreznem delu, zaposlila pri drugem delodajalcu, vendar odločbi št. 207018262 z dne 14. 6. 2005 in št. 207018262 z dne 28. 1. 2008 dokazujeta, da ni prišlo do zakonske uskladitve in izplačila nadomestila plače po določbi 134. člena ZPIZ. Tako je bila tožnica s kršitvijo te določbe oškodovana, dodatno pa so ji bili povzročeni stroški ne samo v višini 25 EUR za izdajo izpodbijanega sklepa, ampak tudi drugi stroški, ki so nastali za pošiljanje priporočeni pošiljk, kopiranje dokumentov in stroški prevoza. Po prejemu sklepa o dovolitvi izvršbe je dobila še en sklep, ki se nanaša na odpravo pomote pri izračunu obresti (št. 4933-73663/2012-14 z dne 13. 12. 2012), vendar na odgovor druge stopnje še čaka. Priloge tožbe so vse odločbe navede v tej tožbi in prejeta dokumentacija ZPIZ, odločba z dne 11. 12. 2003 pa ji je bila poslana naknadno. ZPIZ od nje terja plačilo dolga, ki ga ne dolguje, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ob upoštevanju priloženih dokazov izpodbijani sklep odpravi.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo. V njem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Pojasnjuje tudi, da je drugostopenjski organ že odločil o pritožbi zoper sklep o popravi očitne pomote DT 4933-73663/2012-6 z dne 13. 12. 2012 in ga z odločbo DT 498-2-437/2013 z dne 16. 6. 2014 odpravil. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

4Tožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi zavrnitev pritožbe utemeljuje pritožbeni organ. Nanje se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje in jih ne ponavlja. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih (v celoti) ponavljalo, zavrača tudi sodišče.

6Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Sodišče v zvezi s tožbenim ugovorom, da tožnici odločba, ki se v tem postopku izvršuje, ni bila nikoli vročena ugotavlja, da je listinam upravnega spisa priložena odločba ZPIZ št. 2070182621 z dne 29. 7. 2003 in vročilnica, ki dokazuje, da je bila tožnica o poskusu vročitve te pošiljke obveščena 31. 7. 2003 in da te pošiljke ni dvignila, kar pomeni, da tožnica v tem postopku ne more uspeti niti s tožbenim ugovorom, da ji odločba, ki se izvršuje, ni bila nikoli vročena.

7Predmet tega upravnega spora, je tako glede na navedeno pravno podlago, izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi, št. DT 4933-73663/2012-2 z dne 18. 9. 2012 v povezavi z odločbo št. DT 498-2-101/2013-2 z dne 30. 9. 2013), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova (odločba ZPIZ, št. 207018262 1 z dne 29. 7. 2003), na katerega se tožničini ugovori vsebinsko nanašajo.

8Prvostopni sklep in drugostopna odločba sta bila torej pravilno izdana, glede na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine premoženjske razmere, pa so v tem postopku neupoštevne. Ker so po navedenem tožbeni ugovori neutemeljeni, nepravilnosti, na katere pazi uradoma, pa sodišče tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.