VSL sklep II R 21/2014

Za odločanje o izvršbi na delež družbenika je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1Upnik je pri Okrajnem sodišču v Krškem vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - s prodajo poslovnega deleža dolžnika v nominalni višini 7.500,00 EUR v družbi A., d.o.o., poslovnega deleža dolžnika v nominalni višini 96.000,00 EUR v družbi B., d.o.o., in poslovnega deleža dolžnika v nominalni višini 7.500,00 EUR v družbi C., d.o.o. Okrajno sodišče v Krškem se je s sklepom št. 0293 In 57/2014 z dne 15. 4. 2014 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o dodatnem sredstvu izvršbe z dne 15. 4. 2014 in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je v skladu z 164. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za odločanje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, na območju katerega je sedež družbe.

2Okrajno sodišče v Ljubljani ni sprejelo pristojnosti. Navedlo je, da se za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (prim. I R 16/2010, I R 122/2011, I R 122/2011, I R 49/2012, I R 134/2009, I R 16/2010 in I R 40/2012). V zadevi tako pride v poštev uporaba prvega odstavka 35. člena ZIZ, ki določa, da je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o ostalih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače. Višje sodišče naj zato določi Okrajno sodišče v Krškem kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za nadaljnje odločanje v predmetni izvršilni zadevi (prvi odstavek 24. člena in prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

3Za odločanje o izvršbi na delež družbenika dolžnika je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4Kljub temu, da je Okrajno sodišče v Krškem predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izločilo iz izvršilnega spisa, v katerem je bil izdan sklep o izvršbi, postopek z navedenim predlogom ne pomeni novega postopka in zato ni podlage za uporabo 164. člena ZIZ o krajevni pristojnosti sodišča v primeru izvršbe na delež družbenika. Gre namreč za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev.

5Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J; Uradni list RS št. 53/2014 z dne 15. 7. 2014), ki velja od 30. 7. 2014 dalje, je bila spremenjena določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ. Na podlagi 35. člena ZIZ-J se namreč v četrtem odstavku 165. člena ZIZ besedilo „Za prodajo deleža“ nadomesti z besedilom „Za izvršbo na delež družbenika“. Tako se, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZIZ-J in sicer prvi odstavek 82. člena ZIZ-J, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno (v drugem in tretjem odstavku 82. člena ZIZ-J ni drugače določeno glede izvršbe na delež družbenika oziroma uporabe spremenjenega četrtega odstavka 165. člena ZIZ), od začetka veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014) na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne le glede načina izvršbe - prodaje deleža, kot jo je določal četrti odstavek 165. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J), smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Glede na navedeno se pri izvršbi na poslovni delež družbenika smiselno uporabljajo tudi določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ki urejajo pristojnost (1). Tako se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporablja tudi specialna določba o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ. Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane na podlagi te določbe za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Ob smiselni uporabi navedenega četrtega odstavka 35. člena ZIZ postane tako v primeru, ko upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev izvršbo na delež družbenika (prodajo dolžnikovega poslovnega deleža), za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. V obravnavanem primeru je tako za odločanje o predlogu za izvršbo na delež družbenika krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, na območju katerega je sedež družbe, saj je upnik predlagal prodajo poslovnega deleža dolžnika v družbi s poslovnim sedežem v Ljubljani.

6Višje sodišče je v sporu odločilo na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Takšna razlaga izhaja tudi iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju. V obrazložitvi k 35. členu ZIZ-J je namreč navedeno, da se s predlagano spremembo za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne samo glede prodaje deleža) določa smiselna uporaba določb tega zakona o izvršbi na nepremičnine in se tako tudi pri izvršbi na poslovni delež družbenika uporabljajo določbe o pristopu k izvršbi in smiselno tudi druge določbe zakona v delu, ki ureja izvršbo na nepremičnine (Poročevalec državnega zbora RS, Eva 2013 - 2030-0096).