VSL sklep Cst 313/2014

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog razrešenega upravitelja M. R. za odmero nagrade z dne 25. 4. 2014 zavrnilo, saj je ocenilo, da je bil upravitelj razrešen zaradi kršitve njegovih obveznosti.

2Zoper navedeni sklep se je razrešeni upravitelj pravočasno pritožil. Navaja, da je izdelal otvoritveno poročilo, opravil preizkus terjatev in izvajal vsa dela v postopku odpusta obveznosti, razrešen pa je bil na podlagi 9. odstavka 112. člena ZFPPIPP, saj je Ministrstvo za pravosodje ustavilo njegovo imenovanje za upravitelja v novih zadevah. V konkretnem postopku osebnega stečaja sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo nobenih nepravilnosti pri vodenju postopka s strani upravitelja.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi upravitelj ni bil razrešen zaradi kršitev obveznosti v tem postopku, temveč je bil razrešen na podlagi 9. odstavka 112. člena ZFPPIPP, ker je Ministrstvo za pravosodje izdalo odločbo številka 000/2012/10 z dne 26. 3. 2014.

5V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna. Tudi v zadevi Cst 272/2011 je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, da niti odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ne more biti podlaga za zavrnitev predloga za odmero nagrade upravitelja. To še toliko bolj velja, ko gre le za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.

6Višje sodišče pa ocenjuje, da kršitve samo ne more odpraviti. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila je namreč odvisno tudi od pavšalnega nadomestila novega upravitelja za prevzem poslov razrešenega upravitelja, kar pomeni, da je edino logično, da se hkrati odloči tako o nadomestilu razrešenega upravitelja kot tudi novega upravitelja, pri čemer pa ostaja odprto tudi vprašanje zadnjih 10 odstotkov tega nadomestila, torej ali je razrešeni upravitelj upravičen do tega ali ne. Zoper tak sklep pa se lahko pritožita tako oba upravitelja kot tudi stranke postopka. Prav tako je treba pred odločitvijo o nadomestilu za preizkus terjatev, ki ga razrešeni upravitelj ni opravil v celoti (izdelal je le osnovni seznam preizkušenih terjatev, končnega pa je izdelala nova upraviteljica), tudi presoditi, kolikšen je delež vsakega od upraviteljev pri preizkusu terjatev in ali je razrešeni upravitelj upravičen tudi do zadnjih 10 odstotkov nadomestila, ki ga bo odmerilo sodišče prve stopnje. Prav tako bi višje sodišče tudi poseglo v pravico do pritožbe obeh upraviteljev in strank v zvezi z nadomestilom za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti med postopkom odpusta obveznosti, v kolikor bi o tem samo odločalo, pri čemer je treba oceniti tudi, kolikšno bi bilo nadomestilo glede na predpisani razpon tega nadomestila.

7Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pri odmeri nagrade naj sodišče prve stopnje upošteva tudi stališča, podana v 6. točki te obrazložitve.