VSRS sklep I R 102/2014

Predlog se zavrne.

1Pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče postopek zaradi plačila poroštvene obveznosti.

2Toženec je z vlogo z dne 23. 9. 2014 podal predlog za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prepričan je, da obstajajo tehtni razlogi za to, da bi v zadevi odločalo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani. Predmet pravdne zadeve je sporno razmerje, ki je bilo krajevno locirano na področje Ljubljane, kjer je bil tudi kraj sklenitve in izpolnitve vseh pravnih poslov med tožnikom in družbo A. d. o. o. Vse te okoliščine so takšne narave, da bi bilo smotrno in lažje opraviti postopek pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, saj gre predvsem tudi za odločitev o pravnih vprašanjih, prav tako o dejanskih vprašanjih.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče.(1)

5Delegacija torej predstavlja izjemen poseg v zakonska pravila o krajevni pristojnosti, zato terja ozko razlago pogojev za njeno utemeljenost. Iz povzetka toženčevega predloga izhaja, da konkretizirano uveljavlja delegacijo iz razlogov smotrnosti; drugih tehtnih razlogov, na katere se sicer uvodoma eksplicitno sklicuje, v nadaljevanju ne utemelji. Razlogi smotrnosti so podani takrat, kadar je glede na okoliščine primera mogoče pričakovati, da bo pri določenem sodišču postopek potekal hitreje, z manjšimi zapleti ali nižjimi stroški kot pri pristojnem sodišču. Postopek se lažje izpelje pri drugem sodišču, če so tam dokazna sredstva in njihovo neposredno izvajanje ni mogoče oziroma je povezano z nesorazmernimi stroški, posredno izvajanje dokazov pa bi lahko ogrozilo pravilno ugotavljanje dejanskega stanja. Predlagateljeve navedbe(2) ne omogočajo sklepa o obstoju opisanega razloga za delegacijo, saj ne zatrjuje nobenih relevantnih dejstev v oporo predvidevanju, da bi se postopek lažje (hitreje in ceneje) opravil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Vrhovno sodišče dodaja, da tudi iz vlog, ki sta si jih do te faze postopka izmenjali pravdni stranki, in v njih podanih dokaznih predlogov zaenkrat ne izhaja, da bi bil prenos pristojnosti smotrn.

6G

lede na navedeno ni očitno, da bi se postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani lažje opravil, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

---.---

Op. št. (1):

V okvir teh po praksi Vrhovnega sodišča sodi tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča.

Op. št. (2): Predmet pravdne zadeve je sporno razmerje, ki je bilo krajevno locirano na področje Ljubljane, kjer je bil tudi kraj sklenitve in izpolnitve vseh pravnih poslov med tožnikom in družbo A., d. o. o., Ljubljana; v zadevi naj bi bila sporna zlasti pravna vprašanja.