VSK sklep I Cp 34/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločalo o meji med parcelo št. 3235 k.o. O in parcelama št. 3215/1 ter k.o. O. Mejo je določilo tako kot to izhaja iz skice izvedenca M.M. z dne 16.9.2015, ki jo je sodišče štelo kot sestavni del sklepa. Poteka od točke A, ki se nahaja na asfaltirani poti v dolžini 4,76 metra do točke 1, ki se nahaja na zahodnem vogalu betonskega zidu, nato v dolžini 9,33 metra do točke 2, ki se nahaja na južnem zunanjem vogalu betonskega zidu, nato v dolžini 3,35 metra do točke 3, ki se nahaja na južnem vogalu stavbe na naslovu O., nato v dolžini 1,60 m do točke 4, ki se nahaja na vzhodni fasadi iste stavbe, nato v dolžini 5,56 metra do točke 5, ki se nahaja na vzhodnem vogalu iste stavbe, nato v dolžini 0,54 metra do točke D, ki predstavlja vzhodni temelj podpornega zidu in nato v dolžini 11,75 metra do točke E, ki predstavlja zahodni temelj podpornega zidu. Glede vrednosti spornega mejnega prostora je ugotovilo, da ta med parcelama št. 3235 in 3215/1 znaša 7.218,73 EUR, med parcelo št. 3235 in 2346 pa 636,00 EUR. Ugotovilo je še, da med parcelo št. 3235 in 2348/3 (sedaj 3102/1) spornega mejnega prostora ni. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih je dolžan nasprotni udeleženec povrniti predlagateljici v višini 1.613,46 EUR.

2Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Po mnenju pritožbe izpodbijani sklep nima jasnih razlogov in dokaznih zaključkov, povezanih s podpornim zidom in dostopno potjo, ki je vodila do hiše nasprotnega udeleženca, še preden je bila zgrajena predlagateljičina hiša. Pritožnik zatrjuje, da je v zadostni meri dokazal, da predlagateljica ni imela zadnje mirne posesti na kamnitem zidu. Več kot dovolj je elementov, ki kažejo na to, da zid pripada njegovi parceli. V preteklosti je nasprotoval temu, da bi predlagateljica imela na zidu cvetlična korita, njegov pravni prednik je bil vprašan, ali si predlagateljica lahko na kamnitem zidu postavi pergolo, poleg tega pa je predlagateljica na njegovo zahtevo z zidu odstranila poštni nabiralnik. Sodišče je očitno menilo, da mora nasprotni udeleženec v postopku ali priznati katastrsko mejo, ki jo je zatrjeval sam ali pa mejo, ki jo je zatrjevala predlagateljica, čeprav bi meja lahko bila tudi v vmesnem mejnem prostoru. V nadaljevanju pritožbe izpostavlja izpoved A.K., iz katere naj bi po mnenju pritožbe izhajalo, da je bil podporni zid last pritožnika. Glede izpovedbe M.V. pa pritožba navaja, da je sodišče njeno izpoved povzelo netočno ter da sta predlagateljica in njen mož ves čas vedela, da sporni mejni prostor ni njun in sta ga prav zato hotela odkupiti. Da pripada zid pritožniku, izhaja tudi iz listinskega dokaza - zapisnika z dne 21.3.1922. Pritožba zaključuje, da je predlagateljica z družino zlorabila zaupanje pritožnika in njegovega pravnega prednika, da je sam ves čas opozarjal na zlorabe in zahteval odstranitev vsega tistega, kar je nasprotovalo predhodnim dogovorom in da se je formalno spor res začel leta 2009, dejansko pa je bil v zraku vsakič, ko je predlagateljica ali kdo od njene družine ravnal samovoljno in kamniti zid uporabljal na nedovoljen način.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča (točka 5 obrazložitve sklepa) izhaja, da je predlagateljica solastnica parcele št. 3235 k.o. O. le do 3/4, solastnica preostalega deleža, torej nadaljnje 1/4 pa je A.K.. Tako solastništvo je zatrjevala tudi sama predlagateljica (l.št. 119 spisa). V postopku, v katerem se določa meja parcele, katere solastnica je, bi zato morala A.K. sodelovati, saj so solastniki v postopku določanja meje nujni sosporniki. Brez sodelovanja vseh solastnikov sodišče o poteku meje ne more odločiti (1). Predlagateljica postopka bi zato morala, če A.K. v postopku na aktivni strani ni želela sodelovati, to solastnico navesti kot udeleženko na pasivni strani. Dejansko pa je sodišču le (nepravilno) predlagala, naj v nadaljevanju postopka »pritegne A.K. v postopek kot stranskega intervenienta« (vloga na list. št. 119 spisa) in slednja je tako udeležbo odklonila (vloga na list. št. 142 spisa). Ker se sodna odločba, ki jo sodišče izda v postopku določanja meje, nanaša neposredno na vse solastnike in morajo bito zato v postopku udeleženi, je procesna situacija prvostopenjskemu sodišču narekovala, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagateljico pozove, naj predlog oblikuje v skladu s 132. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), ki določa, da mora predlog za ureditev meje vsebovati med drugim tudi ime in priimek ter prebivališče lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna in če predlagateljica ne bi ravnala v skladu s pozivom, njen predlog zavreči.

5Ker sodišče tako ni ravnalo, v pritožbenem postopku pa te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati, je že zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, ne da bi se spustilo v vsebinsko obravnavanje pritožbenih navedb (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

-----------------------------------------------------------

op. št. 1: Odločba VSL I Cp 235/2016, VSK I Cp 605/2005 in številne druge.