VSC sklep Cp 33/2017
ECLI:SI:VSCE:2017:CP.33.2017Področje: odškodninsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–11▾
Jedro povzetek sodišča
V odškodninskem primeru mora stranka natančno in konkretno pojasniti, katera so tista ravnanja, ki jih šteje za protipravna in ki naj bi mu povzročila škodo.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1Tožnik zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala v škodnem dogodku dne 2. 1. 2014, ko mu je pri delu v kanalu za popravilo avtobusov med hojo po stopnicah zdrsnilo zaradi obrabljenih in spolzkih stopnic ter zaradi slabe osvetlitve prostora.
2Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.
3V pravočasni pritožbi tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
4Toženka na pritožbo ni odgovorila.
5Pritožba je utemeljena.
6Tožnik od toženke zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi protipravnega ravnanja njenega zavarovanca. Protipravnost ravnanja je ena od predpostavk civilnega delikta, zaključek o protipravnosti pa predstavlja pravni zaključek oziroma kvalifikacijo določenega ravnanja. Za tak zaključek mora stranka navesti ustrezne trditve in zanj ponuditi dokaze. V odškodninskem primeru mora torej natančno in konkretno pojasniti, katera so tista ravnanja, ki jih šteje za protipravna in ki naj bi mu povzročila škodo. Te dejanske navedbe morajo biti razvidne iz tožbe oziroma morebitnih nadaljnjih vlog tožnika. Jasno mora biti - tudi zaradi pravice nasprotne stranke do obrambe - kaj je trditvena podlaga tožbe.(1)
7Pritožnik utemeljeno opozarja, da je bilo tej zahtevi zadoščeno s tem, ko je tožnik navedel, da je zavarovanec toženke opustil dolžno ravnanje, ko obrabljenih in spolzkih stopnic ni obložil s trakovi. O drugem očitku protipravnosti ravnanja (nezagotovitvi zadostne osvetlitve) pa je moč zelo preprosto sklepati na podlagi trditve, da tožnik zaradi izredno slabe osvetlitve ni mogel dobro videti stanja stopnic. Zato je zaključek prvega sodišča, da tožnik ni navedel protipravnega ravnanja toženkinega zavarovanca, napačna.
8Po 11. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1)(2) ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu tako, da pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotovi upoštevanje vseh vplivov na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe (7. člen ZVZD-1). Delovni prostor, torej kanal za popravilo avtobusov, v katerega je moral tožnik hoditi po stopnicah, mora glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne sme ogrožati njegovega zdravja.
9Ker je v konkretnem primeru torej bila zatrjevana dolžnost delodajalca (zavarovanca toženke), da tožniku uredi takšno delovno površino, po kateri bi se lahko varno gibal(3), je dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek 179. člena Zakona o delovnih razmerjih(4), prvi odstavek 131. člen Obligacijskega zakonika). Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank, o katerih se prvostopno sodišče do sedaj ni izreklo, bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja.
10Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni iz gornje obrazložitve. Velja izpostaviti le, da se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju opredeliti do trditev, da je do padca prišlo na stopnici, ki je bila po škodnem dogodku obnovljena.
11O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
-----
Op. št. (1): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 110/2014 z dne 26. 11. 2015.
Op. št. (2): Uradni list RS, št. 43/2011.
Op. št. (3): 4. in 93. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011 - ZVZD-1.
Op. št. (4): Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013.
Vir: Višje sodišče v Celju · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 6. 2017Nazaj na vrh ↑