UPRS sodba I U 974/2016

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Kranj, št. 02112-622/2015-1 z dne 23. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne organu v tem obsegu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopni organ je s sklepom o združitvi združil postopka pričeta z zahtevami št. 02112-620/2015 in 02112-621/2015 v en postopek; s potrdilom v točki 1 ugotovil, da je meja (del meje) parcele 11/7 s sosednjima parcelama 13/1, 13/2 v katastrski občini … urejena; v točki 2, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami sestavni del tega akta ter se urejene meje označijo poudarjeno; in z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da se kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 11/5 s sosednjimi parcelami 11/4, 8/2 in parcele 11/7 s sosednjima parcelama 12, 13/4; v 2. točki izreka, da se evidentira izravnani del meje parcele 11/7 s sosednjima parcelama 12, 13/4; ter v 3. točki izreka, da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, ukinjena je parcela 11/5, nastale pa so nove parcele 11/12, 11/13, 11/18; ter v 4. točki izreka, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. Z istim aktom je sprejel tudi sklep, da se v zemljiškem katastru na parceli 11/12 za stavbo 156 v katastrski občini … evidentira zemljišče pod stavbo s površino 156 m2.

2Glede obrazložitve odločbe navaja, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisuje Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je preveril, ali je bila lastnikom parcel, katerih meja se je urejala in katerih del meje se je izravnal, in lastnikom sosednjih parcel, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi ter pri tem ugotovil, da so se vsi lastniki, katerih parcele so se urejale in izravnavale, mejne obravnave udeležili in v zapisniku mejne obravnave 240/2011 podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje, s čimer so izpolnjeni pogoji za evidentiranje izravnanega dela meje v zemljiškem katastru. Ugotovil je tudi, da je pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v predhodnem postopku IDPOS 6153. Vse stranke so na mejni obravnavi v zapisniku 240/2011 podpisale tudi izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

3Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil.

4Tožnik v tožbi navaja, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe storjena bistvena kršitev določb postopka ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Organ je ugotovil, da je bil zahtevi strank za evidentiranje urejene meje ter izravnanega dela meje priložen ustrezen elaborat ter da so kot stranke v postopku sodelovali vsi lastniki predmetnih nepremičnin, ki so na mejni obravnavi v zapisniku št. 240/2011 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Organ pa v izpodbijani odločbi ni jasno opredelil oziroma ni določno označil zapisnika o mejni obravnavi, ki naj bi ga podpisale vse stranke, temveč je na strani 3 in 4 omenjen zgolj zapisnik št. 240/2011. Tožnik je po prejemu odločbe organa druge stopnje o zavrnitvi pritožbe šel na vpogled listin v predmetnem spisu, ki ga vodi Geodetska uprava Kranj. Prepričan je bil namreč, da na podlagi zapisnika o mejni obravnavi, ki ga je podpisal sam, toženka ne bi mogla odločiti, da se kot urejena evidentira meja ter evidentira izravnani del meje na način, kot izhaja iz izpodbijane odločbe in grafičnega prikaza. Na GURS-u se je tako prvič seznanil z zapisnikom o mejni obravnavi št. 240/2011 z dne 6. 6. 2011. Nadalje je ugotovil, da podpis na strani 3 tega zapisnika ni njegov ter je očitno ponarejen. Že na prvi pogled je ta podpis popolnoma drugačen od njegovega, ki ga ima na osebnem dokumentu. Nadalje je ob vpogledu spisa zaključil, da sta bila pred izdajo izpodbijane odločbe izdelana dva zapisnika o mejni obravnavi, pri čemer je sam podpisal zgolj in samo zapisnik št. 240/2011 z dne 18. 3. 2010, v katerem pa ni bila predlagana meja in izravnava meje na način, kot je bilo določeno v zapisniku z dne 6. 6. 2011, saj ga v nasprotnem primeru nikoli ne bi podpisal. Tožniku se ob prejemu izpodbijane odločbe ni zdelo nenavadno, da ta temelji na zapisniku št. 240/2011, saj je vedel, da je zapisnik št. 240/2011 glede predmetnih nepremičnin tudi podpisal, ko je bila izvedena mejna obravnava. Navedeno izhaja tudi iz dejstva, da se je že v pritožbi skliceval na zapisnik mejne obravnave z dne 18. 3. 2010 (in ne z dne 6. 6. 2011). Šele ob pregledu listin v spisu GURS mu je postalo jasno, da v tej zadevi v resnici obstajata dva zapisnika o mejni obravnavi, pri čemer je tožnik en zapisnik dejansko podpisal, drugega pa nikoli. Ker sta bila tako v tej zadevi za iste nepremičnine in ob istih naročnikih geodetskih storitev izdelana dva različna zapisnika, pri čemer imata zapisnika enako številko, vsebujeta pa različne datume ter sta ju izdelali različni geodetski podjetji, tožnik pa je podpisal zgolj zapisnik z dne 18. 3. 2010, je na drugem zapisniku podpis ponarejen. Izvedenec grafolog bo potrdil, da podpis tožnika na zapisniku z dne 6. 6. 2011 ni njegov. Glede na navedeno je tako organ nepravilno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita. Namreč izpodbijana odločba temelji na zapisniku z dne 6. 6. 2011, ki ga tožnik ni podpisal. Tožnik je podpisal zapisnik z dne 18. 3. 2010, ki ga je izdelalo podjetje A. s.p., katerega prvo stran prilaga tožbi. Z zapisnikom z dne 18. 3. 2010 se je strinjal s popolnoma drugačnim potekom in izravnavo meje, kot je bilo potrjeno v zapisniku z dne 6. 6. 2011, ki ga je izdelalo podjetje B. s.p., …. Tožnik ni bil prisoten na mejni obravnavi dne 6. 6. 2011 in nanjo tudi ni bil vabljen. Sodišče naj zato opravi poizvedbe glede vabljenja tožnika na mejno obravnavo dne 6. 6. 2011. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6Stranke z interesom v tem postopku A.A., B.B. in C.C. so na tožbo odgovorile.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporno, ali je geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje (in izravnave) ter elaborata, pravilno ugotovila, da je bila tožniku na mejni obravnavi 6. 6. 2011 zagotovljena možnost udeležbe (prvi odstavek 35. člena ZEN) ter da se jo je udeležil in s sedaj sporno ureditvijo meje in izravnavo soglašal. Tožnik namreč zatrjuje, da na mejni obravnavi, katere potek izkazuje zapisnik št. 240/2011 z dne 6. 6. 2011 ni sodeloval, na to obravnavo ni bil vabljen, niti zapisnika ni podpisal (podpis na zapisniku ni njegov).

9Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe izhaja navajanje zapisnika št. 240/2011 ter da je tožnik predložil zapisnik z isto številko in drugim datumom ter zatrjuje, da je bil na mejni obravnavi prisoten le pri sestavi tega zapisnika - z dne 18. 3. 2010, ko pa se meja ni dogovorila (oziroma izravnala) kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Vložil je pritožbo in se v njej skliceval na zapisnik z dne 18. 3. 2010, ker je ob vložitvi pritožbe menil, da odločba temelji na tem zapisniku.

10Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo, ker v upravnem postopku ni razjasnjeno, ali je tožnik podal soglasje k izravnavi meje oziroma ureditvi med svojima in sosednjimi parcelami oziroma celo, ali je na mejni obravnavi 6. 6. 2011, ko se je sporno dogovorilo, bil udeležen. Prvostopni organ je pri svoji odločitvi izhajal iz zapisnika z dne 6. 6. 2011, ki je bil priložen elaboratu. Že ob vložitvi tožnikove pritožbe zoper izpodbijano odločbo pa bi moral drugostopni organ sklicevanje na zapisnik z dne 18. 3. 2010 razumeti kot ugovor nepravilnega ali nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z ugotovitvijo, da je bil tožnik prisoten na mejni obravnavi 6. 6. 2011, ki je bila podlaga za izpodbijano odločitev, tožnik pa se je skliceval na zapisnik z drugim datumom.

11Prvi odstavek 32. člena ZEN določa, da je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje, v drugem odstavku pa, da se v zapisniku mejne obravnave navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter vpiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Iz 4. člena Pravilnika (način vodenja zapisnika mejne obravnave), iz osmega odstavka izhaja, da se zapisnik mejne obravnave vodi kronološko ter če se mejna obravnava ne konča na isti dan, se v zapisniku mejne obravnave za vsak dan posebej vpiše tisto, kar je bilo tisti dan opravljeno, in se to podpiše. Datum mejne obravnave oziroma datum opravljenega dejanja v postopku je torej bistven element za identifikacijo dejanj v postopku, ki so sestavni del relevantnega dejanskega stanja, na katerem temelji elaborat, kar narekuje organu, da v tem smislu tudi oblikuje obrazložitev odločbe, da je možen njen preizkus.

12Ob vložitvi pritožbe in navajanjem datuma - zapisnika mejne obravnave z dne 18. 3. 2010, bi moral pritožbeni organ razjasniti, ali se navedbe pritožnika nanašajo na datumsko isti zapisnik št. 240/2011, posledično pa tudi presoditi vprašanje pravilne uporabe določb ZEN glede prisotnosti tožnika na mejni obravnavi, ki je bila podlaga odločitvi. Izpodbijana odločba je procesno in materialno pravilna, kolikor je tožnik na mejni obravnavi 6. 6. 2011 sodeloval in svojo voljo izrazil, kot izhaja iz tega zapisnika. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ v zvezi s sporno udeležbo tožnika na mejni obravnavi 6. 6. 2011, razišče ali je tožnik na mejni obravnavi 6. 6. 2011 sodeloval. Najprej z zaslišanjem tožnika in ostalih udeležencev (lastnikov sosednjih parcel ter ev. geodeta) in kolikor po tako opravljenem ugotovitvenem postopku ne bo mogoč sklep, da je bil tožnik prisoten na tej mejni obravnavi in je celo podpisal zapisnik, naj postavi izvedenca grafologa, na stroške stranke, katere zatrjevanja bo ocenil za manj verjetna in o zadevi ponovno odloči.

13Ker je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

14Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.