VSL sodba I Cp 15/2017

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna solidarno plačati mladoletnim tožnikom vsaka vsakemu znesek 3.000,00 EUR, prvemu tožniku pa vsaka znesek 995,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2014 dalje do plačila in jim povrniti pravdne stroške.

2Zoper sodbo so tožniki vložili pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajajo, da niso točne navedbe, da niso znali pojasniti, v katere spise naj sodišče vpogleda in katerega predstavnika prvega toženca in katero tajnico družbe A., o. o., naj sodišče zasliši. Pojasnili so, da se spisi nahajajo na sodišču in da bodo številke spisov sporočili naknadno, predlagali pa so zaslišanje tistega predstavnika prvega toženca, ki je odgovoren za podpis pogodbe, ki je navidezna in nična. Pojasnili so tudi, da je ime tajnice B., navedli pa so tudi ime in naslov družbe, preko nje pa bi bilo možno ugotoviti tudi priimek tajnice. Tudi niso nezadostne in pomanjkljive trditve v zvezi z medicinsko dokumentacijo prvega tožnika in zaslišanjem priče C. C., gre le za vprašanje, ali je navedene dokaze sodišče sploh pripravljeno izvajati. Sodišče je predlog tožnikov za zaslišanje zastopnika upravnika D., d. o. o., Ljubljana, štelo kot nepotrebni dokazni predlog, čeprav bi z njegovim zaslišanjem dokazovali, da pravnega razmerja ni bilo in tako tudi ne utemeljenosti izvršilnih dejanj. Sodišče tudi ni zaslišalo in ne pregledalo zdravstvene dokumentacije mladoletnih tožnikov. Ravnanje drugega toženca je bilo nedvomno protipravno. Izvršitelji morajo pri svojem delu poskrbeti, da ljudje niso prizadeti. Tudi sicer drugi toženec slovi po spornih metodah svojega dela. Sodišče navaja, da toženca nista zanikala navedb tožnikov "da pravnega razmerja ni bilo" ter da je izvajanje izvršbe pravno neutemeljeno, v nadaljevanju pa hkrati opravičuje izvršilne postopke, zaradi katerih so mladoletni tožniki trpeli.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zoper prvega tožnika kot dolžnika tečejo trije izvršilni postopki na predlog prvega toženca kot upnika. Izvršilna dejanja (rubež premičnin) je opravljal drugi toženec kot izvršitelj. Tožniki trdijo, da med prvim tožnikom in prvim tožencem ni pravnega razmerja, saj Pogodbe o dobavi toplote z dne 19. 10. 2015 (priloga B34) prvi tožnik ni podpisal, ni lastnik prostorov na naslovu ..., nikoli ni stanoval na naslovu iz pogodbe, tudi se ne piše E...č temveč E...ć, zato se pogodba verjetno nanj ne nanaša (navedba list. št. 54). Izvršilni postopki se zato ne bi smeli voditi. Drugi toženec je kot izvršitelj, po njihovih trditvah, izvršbo na premične stvari opravljal v nasprotju s predpisi(1), opravil je tudi poizvedbe o dolžnikovem naslovu pri Centralnem registru prebivalstva, v posledici pa je bil prvi tožnik izbrisan iz stalnega registra prebivalcev, zato ni dobil dela in je bil s tem ob izgubo zaslužka v skupni višini 1.990,00 EUR. Mladoletni tožniki (otroci prvega tožnika) pa so zaradi ravnanj drugega toženca utrpeli nematerialno škodo, iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti.(2) Od tožencev zahtevajo solidarno plačilo za vsakega v višini 6.000,00 EUR.

5Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna. Tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo,(3) zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in tudi ne tistih na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vlaganje tožb in predlogov za izvršbo, samo po sebi ni protipravno dejanje. Odškodninska obveznost pobudnika sodnega postopka pa je (praviloma) podana takrat, kadar škoda(4) izvira iz neutemeljenega (objestnega) pravdanja(5) ali pa iz zlorabe postopka.(6) Da bi v konkretnem primeru prvi toženec predloge za izvršbo(7) vložil očitno brez utemeljitve ali z zlorabo postopka, da bi torej zlorabil svojo pravico do sodnega varstva, tožniki niso niti konkretno trdili niti dokazovali, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje(8). Utemeljeno je tako sodišče prve stopnje zaključilo, da tožniki kakšnega protipravnega ravnanja prvega toženca niso izkazali.

7Protipravno tudi ni bilo postopanje drugega toženca kot izvršitelja v navedenih izvršilnih zadevah. Njegovo ravnanje je bilo skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ter Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja, kot je vse pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v točkah 17 do 23 obrazložitve. Glede zatrjevanega izbrisa prvega tožnika iz Centralnega registra prebivalstva, pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča ni v pristojnosti izvršitelja, ampak pristojnega upravnega organa, zato drugi toženec ni odgovoren za morebitni izbris prvega tožnika iz tega registra in mu tudi v tem obsegu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.

8Že iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zoper oba toženca pravilno in zakonito zavrnilo (131. člen OZ).

9Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je zahtevek mladoletnih tožnikov za plačilo nepremoženjske škode tudi sicer neutemeljen, saj je bila tožba v tem delu nesklepčna (na kar je bila tožeča stranka večkrat opozorjena), saj je denarno odškodnino za tovrstno škodo mogoče določiti le, če vrsta, stopnje bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo, v tej smeri pa tožniki niso podali nobenih navedb (prvi odstavek 179. člena OZ).

10Glede na konkretne pritožbene trditve pritožbeno sodišče še dodaja:

Po 236. členu ZPP mora stranka, ki predlaga, naj se določeno osebo zasliši kot pričo, navesti njeno ime, priimek in prebivališče ter tudi navesti o čem naj priča. Kljub opozorilu sodišča na dopolnitev tovrstnih dokaznih predlogov, tožniki niso navedli ne imen in ne naslovov predlaganih prič (zakonitega zastopnika prvega toženca, niti tajnice družbe A., d. o. o.). Podobno velja za dokazni predlog z vpogledom v drug spis. Tožniki bi morali določno navesti, v kateri spis naj sodišče vpogleda, opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti tudi, kaj se s tem dokazuje, na kar je sodišče tožnike tudi opozorilo. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo pravdnega postopka. Predloga za izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika upravnika D., d. o. o., niso podali tožniki, temveč prvi toženec, zato se tožniki na neizvedbo tega dokaza ne morejo sklicevati. Tožbeni zahtevek prvega tožnika se je nanašal le na materialno škodo, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v medicinsko dokumentacijo in račune v zvezi z zdravljenjem prvega tožnika v BIH, saj ni jasno, kaj naj bi se z njimi dokazovalo, pomanjkljive trditvene podlage pa stranka tudi ne more nadomestiti z dokazi. Enako velja za dokazni predlog z zaslišanjem priče E. C., ki naj bi izpovedala kako so izvršilni postopki vplivali na prvega tožnika – ta ne vtožuje nematerialne škode, zato je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog upravičeno kot nepotrebnega zavrnilo. Enako velja za dokazne predloge za postavitev izvedenca medicinske stroke za zaslišanje mladoletnih tožnikov in za vpogled v njihovo medicinsko dokumentacijo - tožbeni zahtevek je zoper oba toženca sodišče prve stopnje zavrnilo že po temelju, iz že pojasnjenih razlogov. Tudi ne drži, da je sodišče ugotovilo, da toženca trditev tožnikov, da pravnega razmerja med prvim tožencem in prvim tožnikom ni bilo, nista zanikala. Sodišče prve stopnje je le zavrnilo izvedbo dokaza z vpogledom v izvirnik pogodbe o dobavi toplote, s katerim tožniki dokazujejo, da pravdni stranki nista bili v pogodbenem razmerju, kot nerelevantnega in ne iz razloga, ker bi bilo to med pravdnima strankama nesporno. Zaključek sodišča prve stopnje, da je izvedba tega dokaza pravno nerelevantna, je pravilen glede na že povedano, da tožniki niso niti zatrjevali, da je prva toženka za morebitno takšno dejstvo vedela in da je svojo pravico do sodnega varstva zlorabila (niti tega niso dokazovali oziroma ustrezno dokazovali, kot je bilo že pojasnjeno)(9) .

11Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Izvršilna dejanja je praviloma opravljal v popoldanskem času, na vhodnih vratih je nekajkrat pozvonil, se nekaj časa sprehajal po dvorišču, fotografiral, v poštnem nabiralniku pustil opozorilo pred nasilnim vstopom, če dolžnik dolga ne bo poplačal.

Op. št. (2): Sin F. se ponoči zbuja in kliče mamico, G. se trese, ko kdo pozvoni pri vratih in govori "H. zvoni", B. pa je precej histerična in psihično nestabilna.

Op. št. (3): V okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank.

Op. št. (4): Ta mora biti, kot eden izmed elementov enega odškodninskega delikta, seveda izkazana.

Op. št. (5): Kadar stranka začne postopek očitno brez utemeljitve.

Op. št. (6): Kadar stranka začne postopek za namen, ki ni tisti, za katerega je bil postopek ustanovljen.

Op. št. (7): Predlog za izvršbo I 1722/2010 je bil podan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne in izvršljive sodbe VII P 806/2008 z dne 10. 3. 2010, predloga za izvršbo VL 106359/2008 in VL 165246/2010 pa na podlagi verodostojne listine v zvezi s Pogodbo o dobavi toplote z dne 19. 10. 2005.

Op. št. (8): Za svojo pavšalno trditev, da se prvi toženec zaveda, da med prvim tožnikom in njim pravno razmerje nikoli ni nastalo (list. št. 53), niso ponudili nobenih relevantnih dokazov oziroma so bili dokazi nesubstancirani (list. št. 54).

Op. št. (9): Če je svoje pravice morebiti zlorabil upravnik, ki je pogodbo podpisal ali če gre v pogodbi za drugo osebo z istim imenom in priimkom kot je tožnikov, kot bi bilo morda razumeti sicer v tej smeri premalo konkretizirane navedbe prvega tožnika, lahko prvi tožnik svoje pravice zavaruje z ustreznimi pravnimi sredstvi v izvršilnih postopkih.