VSL sklep Rg 63/2017

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Okrajno sodišče na Vrhniki se je s sklepom Pl 4/2016 z dne 12. 1. 2017 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka sklepa) ter obvestilo stranki, da bo po pravnomočnosti sklepa (iz I. točke) zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2Okrožno sodišče v Ljubljani je po prejemu zadeve sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je namreč, da glede na to, da tožena stranka ni subjekt, ki bi svojo dejavnost opravljal v kateri izmed oblik iz 481. ali drugega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP), temveč zasebnik oziroma fizična oseba (ki na podlagi ustreznih dovoljenj pristojnih hrvaških organov kot obrt opravlja gostinsko dejavnost in je vpisana zgolj v obrtni, ne pa tudi sodni register Republike Hrvaške), konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore. Ugotovilo je tudi, da pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP. Ker je vrednost spornega predmeta 1.110,00 EUR in ker je kraj izpolnitve na Vrhniki, je tako zaključilo, da je za odločanje v obravnavanem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče na Vrhniki.

3Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4V predmetni zadevi je bila na Okrajno sodišče na Vrhniki naslovljena vloga za evropski plačilni nalog, v kateri je kot tožeča stranka označena slovenska pravna oseba – C. d.o.o., kot tožena stranka pa Ugostiteljski obrt A. iz …, Republika Hrvaška. Kot temelj pristojnosti sodišča je naveden kraj izpolnitve. Označeno je tudi, da gre za pogodbo o opravljanju storitev - za prevoz, da je razlog za uveljavljanje zahtevka neplačilo ter da se zahtevek ne nanaša na zadeve v zvezi s potrošniškimi pogodbami in da tožena stranka ni potrošnik.

5Evropski plačilni nalog oziroma evropski postopek za izdajo plačilnega naloga ureja Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (v nadaljevanju UEPN). Ta se od 12. 12. 2008 uporablja v vseh državah članicah razen Danske in zgolj v čezmejnih sporih (kar obravnavani spor nedvomno je - prim. prvi odstavek 3. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006). Skupaj z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju USMV), ki se uporablja od 1. 1. 2009, tako uvajata unificirana civilna postopka (ki sta uporabljiva v vseh državah članicah), ne urejata pa vseh z njima povezanih procesnih vprašanj. Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo. In teh vprašanj ni malo. Med nje sodi tudi stvarna pristojnost(2) - temeljno vprašanje v tej zadevi.

6Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 evrov (prvi odstavek 32. člena ZPP), ne glede na vrednost spornega predmeta pa, če gre za zadevo, za katero je skladno z drugim odstavkom 32. člena ZPP okrožno sodišče izključno pristojno (med te zadeve je umestiti tudi gospodarske spore - 7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).

7Po presoji Višjega sodišča v Ljubljani je izključna pristojnost okrožnega sodišča podana tudi v obravnavani zadevi. Višje sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da gre za spor iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP(3). Entiteta, ki je v vlogi za evropski plačilni nalog označena kot tožena stranka in katere položaj se presoja po pravu države, ki ji pripada(4), je namreč po vsebini oziroma po svojem pravnem položaju najbliže samostojnemu podjetniku posamezniku.

8Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti B. B. tj, fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt (tj. Ugostiteljski obrt A., vl. B. B., ...) ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.

9Temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja vseh samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji določa Zakon o gospodarskih družbah(5) (v nadaljevanju ZGD-1). Definira jih kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). ZGD-1 določa tudi, da podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (prvi odstavek 74. člena ZGD-1).

10Na podoben način hrvaški Zakon o obrtu definira obrtnika (kar je nedvomno tudi vl. B. B.). V njegovem 4. členu je namreč določeno, da je v smislu tega zakona obrtnik fizična oseba, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v svojem imenu in za svoj račun. V prvem odstavku 2. člena Zakona o obrtu pa je določeno, da je obrt v smislu tega zakona samostojno in trajno opravljanje dopustnih gospodarskih dejavnosti v skladu z 8. členom tega zakona s strani fizične osebe z namenom pridobivanja dohodka ali dobička, ki se ustvarja s proizvodnjo, prometom in ponujanjem storitev na trgu.

11Samostojnemu podjetniku posamezniku (kot je definiran v šestem odstavku 3. člena ZGD-1) podoben subjekt pa ureja tudi hrvaški Zakon o trgovačkim društvima. To je trgovec posameznik - fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost v skladu s predpisi o obrti in je kot taka vpisana v sodni register. (Ta) fizična oseba, ki posluje v skladu s predpisi o obrti, se lahko vpiše v sodni register kot trgovec posameznik, če njen letni dobiček preseže vsoto 2 milijonov kun, mora pa se vpisati v sodni register, če njen letni dobiček preseže vsoto 15 milijonov kun.

12Zakon o trgovačkim društvima status trgovca posameznika daje torej večjim obrtnikom, ki se lahko oziroma se morajo vpisati v sodni register. Ostali - manjši - obrtniki se vpisujejo zgolj v Obrtni register Republike Hrvaške. Zgolj v Poslovni register Slovenije pri AJPES (ne pa tudi v sodnega!) pa se vpisujejo tudi fizične osebe, ki so v smislu ZGD-1 samostojni podjetniki posamezniki. Položaj obrtnika oziroma Ugostiteljske obrti A. (katere lastnik je B. B., tj. fizična oseba) je po stališču Višjega sodišča v Ljubljani zato bližje samostojnemu podjetniku posamezniku kot zasebniku (kar torej zmotno ugotavlja Okrožno sodišče v Ljubljani).

13To pomeni, da je subjektivnemu kriteriju v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP zadoščeno. Ker poleg tega tudi ni dvoma, da gre za razmerje, ki je nastalo v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti obrtnika (v vlogi za evropski plačilni nalog je označeno, da ne gre za potrošniško pogodbo), Višje sodišče v Ljubljani torej zaključuje, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor.

14Višje sodišče v Ljubljani je na podlagi vsega navedenega torej odločilo, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 25. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US in 10/17.

Op. št. (2): Povzeto po: mag. Andrej Ekart v članku Evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in v sporu majhne vrednosti, Pravna praksa, 2009, št. 11, str. 36-37. Enako tudi prof. dr. Aleš Galič v gradivu za seminar „Evropsko civilno procesno pravo“, 3. september 2008.

Op. št. (3): Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke tega člena.

Op. št. (4): Prim. drugi odstavek 674. člena ZGD-1.

Op. št. (5): Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17.