VSL sodba I Cpg 745/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba:

- v izpodbijanem drugem odstavku delno spremeni tako, da glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 32420/2012-2 z dne 16. 3. 2012 ostane v veljavi še za 1.126,51 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2008 do plačila,

- v izpodbijani II. točki izreka se znesek stroškov 711,51 EUR spremeni v 242,23 EUR;

v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka mora v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbe v znesku 76,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila.

1Sodišče prve stopnje je v novem sojenju razsodilo (I.) tako, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ostal v veljavi za glavnico 1.990,00 EUR s pripadki od 7. 3. 2009 in za izvršilne stroške 24,76 EUR s pripadki (prvi odstavek); v preostalem delu, glede plačila 1.126,51 EUR s pripadki in 8.151,00 EUR s pripadki, tožbeni zahtevek zavrnilo in sklep o izvršbi razveljavilo (drugi odstavek I. točke izreka); ter (II.) tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka v višini 711,51 EUR s pripadki.

2Zoper sodbo se je pritožila le tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožila se je zoper odločitev v drugem odstavku I. točke izreka (glede zavrnitve zahtevka po računu št. 526-2008 v znesku 1.126,51 EUR in po računu št. 27-2009 v znesku 8.151,00 EUR) in v stroškovnem delu (II. točka izreka).

3Pritožba je delno utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

5Nesporno med strankama je, da je bila med njima sklenjena gradbena pogodba, v kateri je bilo plačilo dogovorjeno s klavzulo „ključ v roke“. Predmet gradbene pogodbe je bila izvedba prezidave balkonov, rekonstrukcije strehe in izboljšave stavbe B.

6Po ustaljeni sodni praksi (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 52/2010 z dne 20. 12. 2011) gre pri klavzuli „ključ v roke“ za specifičen dogovor o ceni gradbenih del po gradbeni pogodbi. Klavzula „ključ v roke“ v relevantnem delu širi obseg del, ki jih mora izvajalec opraviti, ne da bi za to smel zahtevati spremembo cen, tudi na nepredvidena in presežna dela. Pri razlagi te klavzule je treba ostati znotraj kroga tistih nepredvidenih in presežnih del, ki so povezana z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del. Gradbena pogodba je namreč obligacija uspeha, vendar znotraj pogodbeno dogovorjenih del. Sodišče prve stopnje je že prvič pravilno povedalo, da gre pri klavzuli „ključ v roke“ za dogovor o ceni za pogodbena dela, to so dela, ki imajo vendarle osnovo v tehnični dokumentaciji in ponudbi (konkretno št. 190/07A). Trditveno in dokazno breme, da gre pri izvedenih delih pri pogodbi, v kateri je cena določena „ključ v roke“, za dodatna dela, je na tožniku kot izvajalcu.

7Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da so dela po računu 27-2009 (dela na strehi) pogodbeno dogovorjena dela. To je v 11. točki obrazložitve detajlno razložilo. Oprlo se je na razloge višjega sodišča (sodba in sklep I Cpg 1809/2014 z dne 11. 3. 2015) in opozorilo, da je treba glede dodatnih del skleniti dodatno pogodbo. Teh trditev tožeča stranka ni podala, niti ni konkretizirala navedb glede spremembe projektne dokumentacije. Zaradi klavzule „ključ v roke“ je sklicevanje na 653. člena OZ in 34. uzanco PGU izključeno. Navedlo je še, da bi tožeča stranka po 28. uzanci PGU sicer lahko zahtevala spremembo dogovorjene cene, toda le za razliko v ceni, ki presega 10%. Ta pogoj ni bil izpolnjen, ker terjatev po tem računu tega zneska ne presega.

8Pritožba v tem delu navaja, da je šlo za dela, ki so posledica pomanjkljivosti projekta. Pritožnik jih je opravil po nalogu investitorja. V tem delu je prišlo do sprembe projektne dokumentacije. Nadzornica je ta račun tudi potrdila. Po sodni praksi (VSC v sklepu Cpg 147/2013 z dne 28. 8. 2013) izvajalec nima pravice do plačila manjkajočih del, ima pa pravico do plačila del, ki jih je na podlagi naročila opravil poleg ali namesto. Nadalje še, da tako dogovorjena cena ne vsebuje dodatnih del (VSL v sodbi I Cpg 1286/2015 z dne 15. 12. 2015).

9Račun št. 27-2009 je bil izdan za dela, ki jih je pritožnica kot izvajalec izvedla na strehi, ko je v enem delu namesto strehe naredila frčado. Pogodbeno je bilo dogovorjenih pet frčad, ta (sporna) je bila šesta. Iz izpovedbe nadzornice, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, in stanja spisa izhaja, da je bila šesta frčada posledica ugotovitve, da bi bilo stanovanje, ki se je na novo izdelalo pod streho večstanovanjskega bloka, neuporabno (shramba), če frčada ne bi bila izdelana. Potreba po frčadi je nastopila na samem gradbišču - na licu mesta. Nadzornica je tudi povedala, da bi tožeča stranka lahko potrebo po spremembi strehe ugotovila že iz PGD (glej zapisnik na list. št. 78). Tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke je povedal (list. št. 99), da se je tekom gradnje ugotovilo, da bo funkcija zgornjega stanovanj okrnjena, če ne bo izdelana frčada. Nadzornica je še povedala, da je pri tem šlo za majhno spremembo. Ker po določbi 659. člena OZ dogovor o ceni, ki je določena s klavzulo „ključ v roke“, vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo, se odločitev sodišča prve stopnje v tem delu izkaže za pravilno. Pri dogovoru „ključ v roke“ je treba namreč upoštevati, da gre za dogovor, ki je s stališča izvajalca najmanj ugoden, vendar je pogodbeno dogovorjen. Cena, dogovorjena s klavzulo „ključ v roke“, obsega tudi vrednost nepredvidljivih del, torej tistih nepredvidenih del, ki jih v času sklenitve pogodbe izvajalec ni mogel predvideti, pa so nujna za dokončanje objekta. V primeru nepredvidljivih del izvajalec ne more zahtevati avtomatične spremembe pogodbe in plačila za ta dela. Glede na to, da je že nadzornica v tem postopku izpovedala, da se je pač en del strehe spremenil v (dodatno sporno) frčado, ker bi bilo sicer (pod streho) zgrajeno stanovanje povsem neuporabno, ta dela pa so bila celo predvidljiva, je treba stroške, ki so pri tem nastali, šteti v že dogovorjeno ceno po predmetni gradbeni pogodbi. Iz teh razlogov je odločitev sodišča pravilna. Zavrnitev pritožbe temelji na 353. členu ZPP.

10Drugače velja za račun 526-2008 (dela na stanovanju D.). V tem delu je sodišče prve stopnje v novem sojenju zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnica pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je pritožnica predmetni račun izdala na podlagi naročila, predračuna in dogovora. Tudi nadzornik investitorja je dela potrdil.

11Sodišče prve stopnje je v novem sojenju sicer pravilno štelo, da morajo stranke (naročnik in izvajalec) glede teh del skleniti dodatno pogodbo, ki se lahko sklene tudi v obliki aneksa ali pa v neki drugačni obliki, vendar ima pritožba prav, da je (v novem sojenju) obstoj tega dogovora zmotno presodilo. Pogodba je bil sklenjena. Sicer le ustno, vendar pritožnica pravilno zatrjuje, da sodišče prve stopnje sedaj ni zadosti upoštevalo dogovora o izvedbi del v stanovanju stranke D., tudi ne v povezavi s priznanjem (dela obveznosti) in delno izpolnitvijo obveznosti. Tozadevno se pritožnica sklicuje na račun (A2) ter zapisnik na A20.

12Iz A20 izhaja, da je tožena stranka navedla naslednje: „... v skladu z ustnim dogovorom o podpisu pogodbe med podpisnikoma P. – S., da se ev. spremembe na zahtevo kupcev upoštevajo in da se pri obračunu med D. in K. poračunajo več dela in manj dela, vas pozivamo, da nam dostavite predračun za spremenjena dela v stanovanjih 1 in 4 (predračun smo vam posredovali po e-pošti).„

13Dodatna dela so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo. Naravo dodatnih del imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi (na primer sprememba vrste ali obsega del zaradi spremembe projekta, sprememba kvalitete materialov in podobne; primerjaj Nina Plavšak, Gospodarske pogodbe, 1. knjiga, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, stran 233). Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati, ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu „ključ v roke“ (prim. sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 247/2008 z dne 11. 10. 2011 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cps 1286/2015 z dne 15. 12. 2015). Zato je pritožnica upravičena do plačila del po predmetnem računu, ker tu ni šlo za presežna ali nepredvidena dela. Med strankami tudi ni sporno (to pa je sodišče ugotovilo že v prvem sojenju), da gre za dela, ki so bila s strani tožene stranke posebej naročena, o njihovi izvedbi je bil sklenjen ustni dogovor (dopis A20), dela je nadzorni organ potrdil. Tudi sicer ni sporno, da je tožena stranka del tega računa (nesporni del) predhodno že poravnala s pobotom. Tu je šlo za dela, ki so bila izvedena na zahtevo kupcev stanovanj, kot to izhaja iz dopisa A20. Tožeča stranke je po mnenju višjega sodišča uspela zatrjevati in dokazati, da ne gre za pogodbena dela. Nasprotnega tožena stranka ni uspela zatrjevati niti dokazati. Višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka v tem delu pravzaprav niti ni uspela konkretneje odgovoriti na pritožničine navedbe o utemeljenosti zahtevka. V novem sojenju se je na primer v celoti sklicevala na razloge višjega sodišča v 9. točki, ki pa jim višje sodišče v novem sojenju ni sledilo. Odločitev višjega sodišča temelji na peti alineji 358. člena ZPP.

14Glede na obseg pritožbenega izpodbijanja in njegov uspeh je višje sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (II. točka izreka izpodbijane sodbe). Pri tem je upoštevalo priglašene stroškovnike (ki konkretneje niso predmet pritožbenega izpodbijanja) in končni uspeh pravdnih strank (tožeča stranka 30%, tožena stranka 70%). Po medsebojnem pobotanju je tožena stranka upravičena do plačila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v razliki 242,23 EUR.

15Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvih odstavkih 154. in 155.člena ZPP. Višje sodišče je izhajalo iz priglašenega stroškovnika (list.št. 193), vrednosti izpodbijanega dela (9.277,51 EUR; nagrada je odmerjena v višini 504,00 EUR in ne priglašenih 670,40 EUR) in pritožbenega uspeha (12%).