VSL sodba IV Cp 229/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožnikovemu tožbenemu zahtevku delno ugodi in se njegova preživninska obveznost za mladoletnega A. A., ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1912/2012-IV dne 28. avgusta 2013 na 225 EUR mesečno od vložitve tožbe dalje, to je od meseca septembra 2015, zniža za 40 EUR (na 185 EUR mesečno).

II. V preostalem izpodbijanem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživnine za sina na 150 EUR mesečno (ta sicer znaša 225 EUR mesečno), za hčer pa na 130 EUR (sedaj znaša 165 EUR).

2Tožnik se zoper del sodbe pritožuje, in sicer glede preživnine za sina A. A. Navaja, da preživnine, ki sedaj znaša skupaj 390 EUR, pri dohodku 830 EUR in položnicah 178 EUR ni sposoben plačevati. Navaja, da prejema mati višjo plačo in otroške doklade ter ima tako boljše zmožnosti, saj tudi njen partner delno prispeva za stroške. Navaja, da ima v času kurilne sezone še za 50 – 80 EUR višje stroške zaradi kurjave, česar sodišče ni upoštevalo. Navaja, da sin ne trenira več nogometa, zato s tem ni več stroškov, kar posebej navaja še v dopisu, ki ga je poslal znotraj pritožbenega roka. Navaja tudi, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da ima mati višjo plačo in da so se ji zvišali tudi otroški dodatki. Očita, da je sodišče na strani matere upoštevalo kredit, ki ga je vzela za izplačilo skupnega premoženja, njemu pa se to šteje kot premoženje, čeprav ga je porabil za nakup stanovanja. Poudarja, da ima tudi sam stroške z otrokoma, ker ju za vikend prevzame na stik in ju pelje v obe smeri. Po iztek roka za pritožbo je tožnik poslal sodišču še en dopis, ki ga pritožbeno sodišče, ravno zaradi navedenega ni upoštevalo.

3Toženca (oz. njuna zakonita zastopnica mati B. B.) na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje ni v celoti pravilno uporabilo določila 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Ni namreč presodilo vseh listin in je zato iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev in se nato na slednja pri svoji odločitvi tudi oprlo, zato je pritožbeno sodišče te napake saniralo in izpodbijano sodbo delno spremenilo (3., 4. in 6. al. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da ima zakonita zastopnica mladoletnih tožencev nekoliko povišane dohodke, saj je navedlo, da ti znašajo okoli 1.000 EUR na mesec in se pri tem sklicevalo na obračunske liste od novembra 2015 maja 2016 (kopije v prilogah B 2). Izračun pokaže, da je bil njen neto dohodek v tem času povprečno 1.075 EUR, ob tem pa je prejela še 655 EUR letnega regresa. Nesporno je tudi, da se ji je otroški dodatek povečal na okoli 100 EUR. Glede na višino toženčevega dohodka 840 EUR to povečanje ni tako neznatno. Upoštevajoč še to, da so se pri sinu A. A. zmanjšali izdatki za šport za 40 EUR mesečno, ker je opustil trening nogometa, so okoliščine glede na dokaj skromne razmere na strani toženca relevantno spremenjene in je za sina treba preživnino na novo odmeriti. Pri tem pritožbeno sodišče izhaja iz ocene njegovih potreb, ki jo je napravilo prvostopenjsko sodišče, da te brez rednega izdatka za nogomet znašajo 410 EUR mesečno. Ta ocena je realna, sicer tudi ni bila prerekana, mati pa na pritožbo tudi ni odgovorila. Od tega naj toženec glede na ugotovljene zmožnosti za sina prispeva 45 %, to je nekoliko več, kolikor znaša njegov dohodek v deležu dohodkov obeh zavezancev skupaj. To pomeni, da mora tožnik od vložitve tožbe dalje za sina A. A. plačevati 185 EUR na mesec, kar je 40 EUR manj od sedaj določene preživnine.

7Ostali toženčevi argumenti niso prepričljivi oz. utemeljeni. Kljub nakupu večjega stanovanja ni izkazal večjih stroškov, niti na račun kurjave v zimski sezoni, saj je sodišče prve stopnje to že upoštevalo. Otroškega dodatka glede na naravo in namen tega prejemka ni dopustno avtomatično odštevati od otrokovih potreb ali ga prištevati k roditeljevim dohodkom, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, prav tako materi sodišče ni odštelo njenih kreditnih obveznosti, njeni nižji življenjski stroški zaradi nove partnerske zveze pa tudi niso bili izkazani.

8Pritožba tožnika je torej delno utemeljena, zato ji je bilo treba delno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje pa po pooblastilu iz navedenih določb 358. čl. ZPP ustrezno spremeniti. V neutemeljenem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).