VSL Sodba I Cpg 488/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: (I.) odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7920/2011 z dne 25.1.2011 v veljavi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da plača tožeči stranki znesek 41.280,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.3.2010 do plačila, v preostalem delu (za znesek 4.320,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.3.2010) pa je navedeni sklep o izvršbi skupaj z izvršilnimi stroški v znesku 45,00 EUR razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo; (II) ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 4.560,00 EUR, 12.893,72 EUR, 11.232,00 EUR in 55.000,00 EUR; (III) toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Tožena stranka je v pritožbi zoper prvi odstavek I. točke ter zoper II. in III. točko sodbe uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožena stranka v pritožbi trdi, da je pravočasno navajala: da ponudba št. 106/2009, na katero tožeča stranka opira svoj zahtevek, ni bila nikoli sprejeta; da je podala eksplicitno zahtevo za znižanje plačila v celotnem vtoževanem znesku in navedla, da je že dne 26.3.2010 grajala napake izvedenega dela. Iz l.št. 56 je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 16.11.2011 toženi stranki poslalo v odgovor prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, jo pozvalo, naj nanjo odgovori v roku 30 dni ter jo opozorilo, da kasnejših vlog ne bo upoštevalo (prvi odstavek 286.a člena ZPP). Tožena stranka je pripravljalno vlogo, v kateri je odgovorilo na navedbe in trditve tožeče stranke iz navedene vloge, vložila šele dne 5.6.2012, kar je, glede na prej naveden poziv sodišča in upoštevaje 286. a člena ZPP, prepozno. Zato bi se v tej vlogi podane trditve in dokazi smeli upoštevati le, če bi tožena stranka zatrjevala in dokazala, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti (peti odstavek 286. člena ZPP).

5Iz dokaznega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo dokazne listine pravdnih strank (A1 do A16 in B1 do B32), torej tudi tiste, ki jih je tožena stranka predložila na prvem naroku za glavno obravnavo, upoštevalo pa je tudi izpovedbe obeh pravdnih strank in izvedeniško mnenje. Glede na to ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na listine, ki jih je predložila tožeča stranka, izpovedbo direktorja tožeče stranke in izvedeniško mnenje, in ni upoštevalo nobene dokazne listine, predložene s strani tožene stranke.

6Pritožba navaja, da med pravdnima strankama ni sporno, da je bila pogodba za izdelavo PGD projektne dokumentacije gradbenih konstrukcij sklenjena 28.8.2009, trdi tudi, da pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki, saj je obstajalo le pisno naročilo (tožene stranke), ki ga je tožeča stranka (konkludentno) sprejela. Glede na takšne pritožbene navedbe višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka očitno ne vztraja več pri svojih trditvah, da bi zahtevek tožeče stranke lahko temeljil le na pogodbi št. 4/2009, ki ni bila razvezana, o nalogah tožeče stranke po tej pogodbi ter o pogodbeni ceni. Ker je bila navedena pogodba sklenjena na podlagi ponudbe tožeče stranke št. 171/09 z dne 18.3.2009 (Priloga B3), je očitno tudi to, da opravljena dela ne temeljijo na podlagi te ponudbe. Navedena ponudba namreč predvideva izdelavo poročila o pregledu statike ter dodelave statike v fazi PGD (30%), izdelavo PZI projekta (60%) ter izdelavo PID projekta (10%), iz vtoževanega računa (Priloga A4) pa izhaja, da je tožeča stranka zaračunala nekaj povsem drugega: izdelavo nove PGD. Izdelavo nove PGD pa je tožeča stranka ponudila toženi v ponudbi št. 106/2009 (Priloga A2).

7Nima prav pritožba ko trdi, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, kaj je bilo predmet naročila in kaj je bilo med strankama dogovorjenega, nekritično sledilo izključno izpovedbi direktorja tožeče stranke. V 9. točki obrazložitve je namreč zapisalo: da iz vpogleda v pogodbo št. 4/2009 izhaja, da je obseg in vrsta del določena s ponudbo tožeče stranke št. 171/09 z dne 18.3.2009. Ugotovilo je, da iz vtoževanega računa izhaja, da tožeča stranka zahteva plačilo izdelave novega PGD projekta. Navedlo je tudi, da je iz elektronskega sporočila tožeče stranke toženi z dne 14.1.2010 (Priloga A6) razvidno, da je tožeča stranka ceno (glede na ponudbo št. 106/2009, v kateri je bila toženi stranki ponujena izdelava novega PGD in glede na to, da je tožena stranka z naročilom z dne 28.8.2009 naročila izdelavo novega PGD (Priloga A3)), znižala na vtoževano vrednost.

8Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve logično in prepričljivo opisalo potek dogajanja v zvezi z izdelavo PGD projekta in nato zapisalo, da "verjame izpovedbi direktorja tožeče stranke", ki je vse, kar izhaja iz listinske dokumentacije potrdil in še dodatno pojasnil. Prav zaradi tega ujemanja je upravičeno verjelo njemu, ne pa direktorju tožene stranke. Njegova izpovedba "da dopis tožene stranke (priloga A3) predstavlja le opozorilo toženi stranki na izpolnitev pogodbe, nerodna formulacija dopisa pa je posledica časa dopustov, ko so delo pri toženi stranki opravljali študentje" se zdi vsaj neverjetna tudi višjemu sodišču.

9Tudi izvedenka je potrdila, da je PGD, ki jo je izdelala (in zaračunala tožeča stranka) in ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, narejena skladno s ponudbo št. 106/2009. Kot je poudarila izvedenka, je pri preizkusu ponudbe št. 171/2009 ugotovila, da PGD dokumentacije, ki je predmet vtoževanega računa, po tej ponudbi sploh ni bilo mogoče izdelati v skladu s pravili stroke. Na podlagi njenega pojasnila, da mora sestavljalec PGD prevzeti vso odgovornost in se pri izdelavi nove PGD ne more in ne sme opreti na (drug) že izdelano PGD, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni utemeljen ugovor tožene stranke, da izvedenka ni upoštevala, da je tožeča stranka pri izdelavi PGD imela oporo v PGD, ki jo je izdelala V.d.o.o. (in ki je tožena stranka sploh ni vložila v spis in zato tudi ni bila predložen izvedenki).

10Sodišče prve stopnje je, glede na vse navedeno, utemeljeno sledilo ugotovitvam izvedenke, da je cena, ki jo je za opravljeno delo zaračunala tožeča stranka, (v pretežnem delu) primerna in tožbenemu zahtevku ugodilo v višini, kot jo je ugotovila izvedenka.

11Višje sodišče še dodaja, da iz Priloge A9 izhaja, da je tožena stranka vtoževani račun (5.7.2010) štiri mesece po njegovi zapadlost zavrnila zato, ker je bila projektna dokumentacije oddana z zamudo, ker je projekt statike PGD v fazi pregledovanja in ker so toženi stranki v celotnem procesu izdelave nastali stroški zaradi zamud, popravkov in dodatnih kontrol. Tožena stranka je navedla tudi, da bo plačilo opravljenih storitev "zamrznila" do ocene škode, ki je toženi stranki pri tem nastala. Opisano v ničemer ne potrjuje (kasnejših) navedb tožene stranke v tem postopku.

12Višje sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi s pobotnim ugovorom in se v izogib ponavljanju sklicuje na njegovo obrazložitev v zvezi z uveljavljanjem pogodbene kazni. Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen (prvi odstavek 180. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 319. člena in tretjim odstavkom 324. člena ZPP).

13Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP).