VSL sklep I Cp 562/2017

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se šteje za umaknjeno pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep istega sodišča z dne 21. 6. 2016.

2Prvi nasprotni udeleženec se je pravočasno pritožil. V pritožbi se sklicuje na „vse“ pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da mu je sodišče prve stopnje poslalo le en plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 15,00 EUR, ki jo je tudi plačal 18. 11. 2016. Drugega plačilnega naloga, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, ni prejel, zato rok za plačilo takse po tem nalogu še ni začel teči. Izpodbijana odločitev je torej nepravilna in preuranjena.

3Pritožba je utemeljena.

4Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Če taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, se po tretjem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) šteje, da je pritožba umaknjena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 10. 2016 sicer zavrnilo pritožnikovo prošnjo za taksno oprostitev, vendar mu je hkrati dovolilo obročno plačilo dolgovane sodne takse. Ker so bili torej v pritožnikovem primeru izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse, prej navedena zakonska domneva umika pritožbe ni mogla nastopiti, čeprav je pritožnik doslej plačal samo enega od dveh dolgovanih obrokov. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje peti odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), neplačani obrok oziroma preostanek dolgovane sodne takse izterjati, obenem pa nadaljevati postopek(1) s pritožbo in predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki ju je pritožnik zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 6. 2016 vložil 14. 7. 2016.

6Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3308/2013 z dne 21. 1. 2014 in sklep istega sodišča II Cp 1922/2016 z dne 26. 10. 2016.