VSM sklep IV Kp 2756/2014

Pritožbi zagovornika obdolženega M.S. se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 2765/2014 z dne 7. 11. 2016 obdolženemu M.S. po členu 68 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo sodni opomin za kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona v znesku 177,94 EUR in sodno takso v znesku 30,00 EUR po tarifni številki 71112 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca M.B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2Proti temu sklepu se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter obdolženca oprosti očitka po obtožnem predlogu ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je opis kaznivega dejanja, za katero je sodišče prve stopnje obdolženemu M.S. izreklo sodni opomin, nerazumljiv. V njem se obdolžencu očita, da je zato, da bi ustrahoval oškodovanca M.B., le-temu resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje ali telo, dejanje pa je obdolženi storil z grdim dejanjem, s tem, ko je dne 24. 7. 2013 okoli 12.00 ure v J. v bližini hiše št. 8 s slemenjakom, velikosti 30 cm in teže okrog 5 kg, zamahnil proti oškodovancu, da bi ga udaril in pri tem vpil, da ga bo ubil, M.B. pa je zato, da bi se obranil, udarec zaustavil z ročajem kosilnice, ki jo je dvignil predse, pri tem pa je M.B. utrpel udarnino glave na temenu in leve podlahti. Z navedenim naj bi obdolženi storil kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena ZK-1.

5Nerazumljivost opisa kaznivega dejanja v prvostopnem izreku pritožba pravilno vidi v tem, da se obdolženemu najprej očita, da je zgolj zamahnil s slemenjakom proti oškodovancu z namenom, da bi ga udaril in pri tem vpil, da ga bo ubil, ga je torej ustrahoval z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, v nadaljevanju opisa kaznivega dejanja pa se navaja, da je oškodovanec zato, da bi se obranil, udarec zaustavil z ročajem ročne kosilnice, ki jo je dvignil predse. Temu sledi opis, da je oškodovanec utrpel udarnino glave na temenu in leve podlahti. S samim zamahom s slemenjakom obdolženca proti oškodovancu, ki je prestregel udarec, oškodovanec ni mogel utrpeti udarnine glave na temenu in levi podlahti. Da bi obdolženi s slemenjakom zadel oškodovanca v predelu glave in leve podlahti, pa v opisu dejanja ni navedeno. Gre torej za tako nasprotje v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki dela opis nerazumljiv, navedeno pa predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6Kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 je novo kaznivo dejanje, prvič kot tako zakonsko opredeljeno v KZ-1B (Uradni list, št. 91/11 z dne 14. 11. 2011) ter v temeljni obliki v prvem odstavku obsega prejšnje kaznivo dejanje ogrožanje varnosti z resno grožnjo, z nekoliko spremenjenim opisom in z razširjenim objektom ogrožanja, vendar z ohranjeno pravno kontinuiteto glede na ureditev pred novelo KZ-1B, smiselno enako pa velja za alternativno izvršitveno obliko ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem, ki je po spremembi in dopolnitvi zakonika v drugem odstavku istega člena zdaj določena kot kvalificiran način izvršitve dejanja iz prvega odstavka, ki se zaradi izvršenega posega v osebnostne pravice kaznuje strožje(1).

7Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic. Naveden je zgolj zamah obdolženca s slemenjakom v smeri oškodovanca, z namenom, da ga udari, opis pa ne vsebuje, da je do udarca, ki bi naj imel za posledico udarnino leve glavne na temenu in leve podlahti oškodovanca, dejansko prišlo.

8Zaradi navedenega je torej podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navedena kršitev ima vselej za posledico razveljavitev sodne odločbe, ki tako kršitev vsebuje in zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena v zvezi z drugim odstavkom 446. člena ZKP).

9V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo, kritično pa bo presodilo tudi preostala pritožbena izvajanja, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer kot taka pritožbeno sodišče ocenjuje tudi izvajanja, s katerimi pritožnik v pritožbi razlaga obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Zatem bo o zadevi vnovič odločilo. Glede na naravo ugotovljene kršitve se namreč pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati tudi s presojo tega dela pritožbe.

---.---

Op. št. (1) : Kazenski zakonik KZ-1 z novelama KZ-1A in KZ-1B, Razširjena uvodna pojasnila, dr. Matjaž Ambrož in Hinko Jenul, GV Založba, Ljubljana 212, str. 126.