VSRS Sklep I R 3/2017

Predlog se zavrne.

1Dolžnica A. A. je v svoji vlogi z dne 20. 12. 2016 med drugim predlagala tudi „izločitev“ vseh murskosoboških sodnikov v konkretni izvršilni zadevi. Predlagateljica poudarja, da se ji že „od začetka dogaja krivica in terja dolg, ki je izmišljen. O zadevi bi moralo odločati sodišče oziroma sodniki, ki ne delajo skupaj z odvetnikom na obravnavah oziroma niso zaposleni na istem sodišču kot njegovi bližnji.“

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.(1) Drug tehten razlog v smislu navedenega zakonskega določila, je lahko povezan tudi z zahtevo po objektivni nepristranskosti določenega sodišča. Takšen razlog za delegacijo pristojnosti bo podan predvsem v primerih, ko je razmerje ene od strank do vseh sodnikov določenega sodišča takšno, da lahko nastane resen dvom druge stranke v nepristranskost sodnikov tega sodišča, ali pa so podani resni razlogi za dvom javnosti v nepristranskost sojenja pri določenem sodišču. Pri tem je treba tudi upoštevati, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, razloge za izjeme pa je treba ozko razlagati.

4Zgolj trditev, da se v izvršilnem postopku terja plačilo izmišljenega dolga in posplošene navedbe, „da bi moralo v zadevi odločati sodišče oziroma sodniki, ki ne delajo skupaj z odvetnikom na obravnavah oziroma niso zaposleni na istem sodišču kot njegovi bližnji“ ob navedenih kriterijih odločanja, ne zadoščajo za odločitev, da se pristojnost prenese na drugo sodišče. Vrhovno sodišče je zato dolžničin predlog zavrnilo.

----

(1) Primerjaj določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).