VSRS Sklep I R 137/2016

Predlog se zavrne.

1Toženec je v svoji vlogi predlagal „izločitev“ Okrajnega sodišča v Lendavi in Višjega sodišča v Mariboru, ker naj bi na Okrajnem sodišču potekal kazenski postopek proti toženčevi ženi, sodniki omenjenega sodišča pa se med seboj osebno poznajo tako, da prihaja „do dvoma v verodostojnost dela sodišč, ki sta citirani“. Poleg tega toženec predlaga tudi izločitev sodnika A. A., ki je tudi predsednik sodišča v Lendavi, ker naj bi bila njegova pristranskost „pod vprašajem, saj je v omenjeni zadevi dvakrat različno odločil ob tem, da pa so bila dejstva obakrat ista.“.

2Predlog ni utemeljen.

3V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Osnovni razlog za tovrstno delegacijo pristojnosti je smotrnost sodnega postopka, med „druge tehtne razloge“ pa uvrščamo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta zahteva se nanaša na okoliščine, ki so izven sfere posameznega sodnika in bi lahko pri stranki ali javnosti ustvarile utemeljen dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Toženčev predlog za „izločitev“ Okrajnega sodišča v Lendavi in Višjega sodišča v Mariboru vsebinsko izraža dvom v nepristranskost vseh sodnikov navedenih sodišč. Vendar pa zgolj trditev, da na Okrajnem sodišču v Lendavi poteka kazenski postopek proti toženčevi ženi ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo pristojnosti sodišča. Zaradi tega je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.