VSK sklep CDn 294/2015

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je v postopku odprave napake, ki je nastala pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko, po uradni dolžnosti dovolila vpis stvarne služnosti pri več nepremičninah, med drugim tudi pri dveh nepremičninah (686/50 in 686/53 obe k.o. Č.), last nasprotnega udeleženca D.S. Ta je ugovarjal, z izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče ugovoru ugodilo in sklep spremenilo tako, da pri njegovih nepremičninah vpisa ni dovolilo. Tako odločitev je sprejelo, ker je ugotovilo, da je vpis služnosti v ročni zemljiški knjigi temeljil na listini, v kateri zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnosti ni izstavil vložnik ugovora, sedanji zemljiškoknjižni lastnik teh dveh parcel, temveč njegov pravni prednik, in ker se sedanji zemljiškoknjižni lastnik (ki je pridobil lastninsko pravico po prenosu podatkov v elektronsko zemljiško knjigo) z vpisom poprave pomote pri njegovih parcelah ne strinja.

2Proti sklepu se pritožuje F.S., lastnik nepremičnin, v korist katerih je bila s sklepom zemljiškoknjižne sodniške pomočnice odpravljena napaka in vknjižena služnost. Navaja, da med udeleženci postopka ni sporno, da je pri nastavitvi zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije prišlo do napake, ker iz ročno vodene zemljiške knjige niso bili preneseni podatki o služnosti, s katero so obremenjene parcele nasprotnih udeležencev, zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pa je to neusklajenost s sklepom z dne 29.6.2015 odpravila. Pritožnik meni, da pri vpisu v zemljiško knjigo ni prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče je povzročilo stanje, na podlagi katerega se dejansko opravljeni vpis iz elektronske zemljiške knjige ne sklada z vsebino vpisa. Sodišče v razlogih navaja, da nepravilnosti, do katerih je prišlo pri nastavitvi zemljiški knjige z uporabo računalniške tehnologije ni mogoče odpraviti brez soglasja vseh prizadetih oseb, ki pa v tem postopku, glede na ugovor nasprotnega udeleženca, ni bilo doseženo. Takšno določilo je Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) določal v drugem odstavku 201. člena, kateri pa je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1C) črtan. Zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter potrdi sklep o vpisu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni sporno, pravilno uporabilo materialno pravo. Napake, do katere je prišlo pri migraciji (pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo), ni mogoče odpraviti brez soglasja oseb, ki so pridobile lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je bil opravljen napačen vpis, če bi poprava pomotnega vpisa lahko imel zanjo pravne posledice. Argumenti, ki jih je v utemeljitev svoje odločitve navedlo prvostopenjsko sodišče, so pravilni in jih pritožba ni uspela izpodbiti. Res je bila z novelo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) črtana določba 201. člena ZZK-1, s katero je bilo izrecno predvideno zaslišanje osebe, za katero bi odprava pomote lahko imela pravne posledice. Pri tem ni šlo za bistveno spremembo, saj ta določba ni pomenila, da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti dokazni postopek in na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca odločati o spornih dejstvih, temveč je bilo le poudarjeno, da mora imeti nasprotni udeleženec možnost izjave. Enako je tudi po spremembi ZZK-1, saj se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz petega poglavja ZZK-1, po katerim ima nasprotni udeležene možnost izjave v ugovornem postopku. Nasprotni udeleženec, ki je vložil ugovor zoper sklep o vpisu, pa se z vpisom poprave pomote ne strinja. Odločitev, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče, je skladna s sodno prakso1. Pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilokršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

---------------------------------------------------------

op. št. 1: primerjaj sklepa VSK CDn 219/13, CDn 477/2014

op. št. 2: izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).