UPRS sodba II U 176/2016

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33119-130/2015/4 z dne 21. 12. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila vlogo tožnika na Javni razpis za podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015 (v nadaljevanju Javni razpis).

2V obrazložitvi odločbe Agencija pojasnjuje, da je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 (v nadaljevanju Uredba) in v Javnem razpisu, ki je v točki 3.3.3. določal, da mora upravičenec vzpostaviti knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu s 6.1.2. točko Javnega razpisa. Navedeni pogoj mora upravičenec izpolniti v roku, določenem v točki 6.1.2. Javnega razpisa, vendar ne pred datumom odločbe o pravici do sredstev.

3Iz podatkov Finančne uprave RS, ki jih je pridobila Služba za finance Agencije, je razvidno, da je tožnik v letu 2015 že vodil dvostavno knjigovodstvo, kar pomeni, da je pričel z vodenjem dvostavnega knjigovodstva na svoje ime pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Ker pogoji javnega razpisa po ugotovitvi Agencije niso izpolnjeni, je bila vloga tožnika kot neutemeljena zavrnjena.

4Tožnik je zoper odločbo vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju ministrstvo) z odločbo št. 33119-5/2016/5 z dne 19. 4. 2016 kot neutemeljeno zavrnilo.

5V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da Uredba in Javni razpis jasno določata, da upravičenec pred izdajo odločbe o pravici do sredstev ne sme voditi knjigovodstva na svoje ime za primarno kmetijsko pridelavo v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim kontnim načrtom, kamor spada tudi dvostavno knjigovodstvo v skladu z običajnim štirimestnim kontnim načrtom, ki ga vodi tožnik, saj se v takšnem primeru šteje, da je vzpostavitev kmetije že dokončana. Ker je tožnik v letu 2015 že vodil dvostavno knjigovodstvo na svoje ime, ima tožnik vzpostavitev kmetije že dokončano in zato po mnenju ministrstva do podpore v okviru Javnega razpisa ni upravičen.

6Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri se sklicuje na točko 4 Kataloga kršitev in sankcij iz Priloge 1 Uredbe, iz katere po mnenju tožnika izhaja, da je za tretji korak vzpostavite kmetije treba začeti z vodenjem knjigovodstva v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim sedemmestnim kontnim načrtom, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Ker ima na kmetiji vzpostavljeno dvostavno knjigovodstvo v skladu z običajnim štirimestnim kontnim načrtom in ne v skladu s priporočenim enotnim sedemmestnim kontnim načrtom, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, po mnenju tožnika ni pravilen zaključek Agencije v izpodbijani odločbi, da pogoja iz točke 3.3.3. Javnega razpisa ne izpolnjuje.

7Tožnik sodišču predlaga, da v postopku postavi izvedenca računovodske stroke, ki bo pojasnil, ali je v kritičnem trenutku vodil knjigovodstvo po štirimestnem ali po priporočenem sedemmestnem kontnem načrtu, objavljenem na spletni strani ministrstva. Predlaga, da ga sodišče na glavni obravnavi zasliši ter tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter ugodi vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV in z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da določba iz Kataloga kršitev in sankcij, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, ne velja za obdobje pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev, ko se v skladu z Uredbo in Javnim razpisom ne sme voditi knjigovodstva na svoje ime za primarno kmetijsko pridelavo v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim kontnim načrtom, kamor spada tudi dvostavno knjigovodstvo v skladu z običajnim štirimestnim kontnim načrtom, saj se v konkretnem primeru šteje, da je vzpostavitev kmetije dokončana in da zato pogoji Javnega razpisa niso izpolnjeni. Toženka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9V vlogi, prejeti dne 13. 7. 2016, tožnik poudarja, da je za odločitev v obravnavni zadevi bistveno, ali je knjigovodstvo po štirimestnem kontnem načrtu enako tistemu po sedemmestnem kontnem načrtu, ki šteje za vzpostavitev kmetije.

10Tožba je utemeljena.

11Predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu je odločba, s katero je Agencija zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev zavrnila vlogo tožnika, s katero je ta na Javnem razpisu za leto 2015 kandidiral za nepovratna sredstva za podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.

12Pogoje, ki so jih v letu 2015 morali izpolnjevati mladi kmetje, da so bili upravičeni do podpore v okviru omenjenega podukrepa, določata 5. člen Uredbe in točka 3 Javnega razpisa. V skladu z Uredbo in Javnim razpisom je do podpore upravičen mladi kmet, ki je na dan oddaje vloge star 18 let do vključno 40 let, ki ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost in prvič vzpostavlja kmetijo (prvi odstavek 5. člena Uredbe in točka 3.1. Javnega razpisa). Za vzpostavitev kmetije se po tretjem odstavku 5. člena Uredbe in točke 3.3. Javnega razpisa šteje izpolnitev treh pogojev: upravičenec je moral postati izključni lastnik kmetije in biti kot lastnik kmetije tudi vpisan v zemljiški knjigi; v RKG je moral biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva - kmetije; vzpostaviti pa je moral tudi knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu s 2. točko 9. člena Uredbe in točko 6.1.2. Javnega razpisa.

13V Uredbi ter v Javnem razpisu je tudi določeno časovno obdobje, znotraj katerega so morali upravičenci izpolniti omenjene pogoje: medtem, ko je bilo za prva dva pogoja (lastništvo kmetije ter vpis nosilca v RKG) določeno, da ju mora upravičenec izpolniti v obdobju največ 18 mesecev pred oddajo vloge na Javni razpis, vendar najpozneje do vložitve vloge na javni razpis, je bilo za tretji pogoj (vzpostavitev knjigovodstva) določeno, da ga mora upravičenec izpolniti najpozneje z začetkom novega obračunskega leta po dnevu izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred datumom odločbe o pravici do sredstev (četrti odstavek 5. člena Uredbe ter točka 3.4. Javnega razpisa).

14Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, tožnik po mnenju Agencije do finančne podpore za podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete ni upravičen, ker je z vodenjem knjigovodstva za primarno kmetijsko proizvodnjo na svojem kmetijskem gospodarstvu v nasprotju z določbo četrtega odstavka 5. člena Uredbe ter točke 3.4. Javnega razpisa začel že pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

15Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnik na svojem kmetijskem gospodarstvu že v letu 2015 za namen obdavčenja dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti vodil dvostavno knjigovodstvo, sporno pa je, ali je Agencija ravnala pravilno, ko je štela, da tožnik zaradi vodenja navedenega davčnega knjigovodstva ni upravičen do pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete.

16Vrsto knjigovodstva, ki ga je bil upravičenec dolžan začeti voditi v času po izdaji odločbe o pravici do sredstev ter najpozneje z začetkom novega obračunskega leta po dnevu izdaje odločbe, določata 2. točka 9. člena Uredbe in točka 6.1.2. Javnega razpisa, v skladu s katerima mora upravičenec v navedenem roku začeti voditi knjigovodstvo za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN ali v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim kotnim načrtom, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.

17Iz točke 4 Priloge 1 Uredbe, ki določa kršitve in sankcije v primerih neizpolnitve obveznosti, izhaja, da sankcija vračila že izplačanih sredstev za podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete upravičenca zadene le, če (med drugim) na kmetijskem gospodarstvu pravočasno ne začne s spremljanjem gospodarjenja bodisi po metodologiji FADN bodisi z vodenjem knjigovodstva v skladu z računovodskimi standardi in priporočenim enotnim sedemmestnim kontnim načrtom.

18Glede na navedeno izrecno določbo Priloge 1 Uredbe je ob uporabi logične in sistematične razlage predpisa tudi po presoji sodišča treba določbe Uredbe in Javnega razpisa razlagati tako, da je upravičenec, ki je na kmetiji pred izdajo odločbe o pravici do sredstev že vodil knjigovodstvo v skladu z računovodskimi standardi, zadnji korak pri vzpostavitvi kmetije v smislu 3. alineje tretjega odstavka 5. člena Uredbe in točke 3.3.3. Javnega razpisa izvedel le, če je vzpostavil knjigovodstvo na svoje ime v skladu s priporočenim sedemmestnim kontnim načrtom ministrstva.

19Tožnik na svojem kmetijskem gospodarstvu v letu 2015 (kot izhaja to tako iz njegovih pritožbenih kot tudi iz tožbenih navedb) tako poglobljenega knjigovodstva ni vodil. Kot nosilec kmetijskega gospodarstva je na svoje ime vodil zgolj davčno knjigovodstvo v skladu s štirimestnim kontnim načrtom, kar pa po presoji sodišča tudi glede na cilje evropske kmetijske politike ter namen, ki ga zasleduje obravnavani podukrep (pomoč mladim pri prevzemu kmetij, izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetij in povečanje konkurenčnosti kmetijstva) ne more predstavljati ovire za dostop do želene podpore za zagon kmetije.

20Očitno z namenom odpraviti nejasnosti pri razlagi drugega odstavka 9. člena Uredbe pa je tudi Vlada RS v Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je začela veljati dne 28. 5. 2016, že v okviru predpisanih obveznosti upravičenca izrecno določila, da je upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, dolžan zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.

21Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje.

22Pri odločanju v ponovnem postopku bo morala Agencija slediti pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava, nov upravni akt pa bo morala izdati v roku 30 dni od prejema te sodbe.

23Sodišče je odločilo na seji, ker je bilo treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, pa med strankama v postopku tudi ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

24Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR. Te stroške skupaj z DDV ter z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki.